Mateja Zidanšek: Življenje s predsednikom SLS

»Spoznala sva se pri nedeljski maši v Dramljah. Pristopil je k meni in od takrat dalje sva skupaj plula po mirnem morju, čez viharje in si vedno stojiva ob strani,« besede, ki bi jih prej brali v kakšni pravljici, ali romantični zgodbi, a se je zgodilo in se dogaja v tem času, v Sloveniji in je začetek zgodbe predsednika SLS Marka Zidanška in njegove Mateje.

Mateja je poslovna sekretarka na Javnem zavodu SOCIO v Celju, študentka magistrskega študija Managementa znanja na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije, je mati dveh sinov, Benjamina  in Sebastjana, vedno nasmejana, ter vedno pripravljena pomagati. Rodila se je kot 13 otrok v kmečki, tradicionalni družini, kjer je bilo veliko ljubezni, spoštovanja in sta se starša trudila vzgojiti vsem otrokom krščanske vrednote. Svojo srednješolsko pot je začela na trgovski šoli v Celju, spoznala Marka in po uspešno zaključenem šolanju skupaj z Markom odprla trgovino pri stari plinarni v Celju, kjer je Marko že imel gostilno. Skupaj sta potem vodila tako trgovino in gostilno, vmes dobila sinova. Mateja, kot Marko sta se še dodatno izobraževala. Mateja Marka pri njegovi politični poti podpira že od samega začetka, prav tako ga je »naučila«, da je komunikacija osnova za reševanje težav, ter kuhanje zamer, trmarjenje in t.i. tihi dnevi prinesejo le nejevoljo.

Glede na to, da za vsakim uspešnim moškim stoji odločna in vztrajna ženska, nas je zanimalo kdo je ženska v ozadju predsednika SLS mag. Marka Zidanška, kako ga ona vidi in kakšen Marko sploh je. Le kdo bi to bolje vedel kot njegova sopotnica, s katero že 29 let piše uspešno življenjsko zgodbo.

Marko je v Slovenskem medijskem prostoru dokaj neznana oseba, kar bi sicer za celjski okoliš težko rekli, a vendar, kako vi vidite Marka?

Marko je zelo pozoren in ljubeč mož, skrben oče in zelo ljudski človek. Družina mu je vedno bila na prvem mestu. Spoštljiv je do vseh in včasih preveč dober, ter vidi dobro v vsem. Kljub temu, da je razpet med mnoge funkcije, službo in dom, si vedno najde čas za malega človeka, mu prisluhne in poskuša pomagati vsakomur. Telefon mu včasih zvoni, kot bi delal v klicnem centru. A kljub temu, da je ogromno z doma, si vedno najde čas za družino. Včasih preprosto izklopi telefon in imava čas samo za naju in kljub temu, da sta otroka že dokaj odrasla, za nas. Ogromno mu pomeni ta čas, ko smo skupaj, ali je to ob praznikih, ali na kakšnem izletu.

Kje in kdaj sta se spoznala?

Moram priznati, da se je najina zgodba začela bolj kot kakšna pravljica. Oba izhajava iz krščanske družine, kjer so krščanske vrednote bile v ospredju, tako tudi redni obiski nedeljskih maš. Leta 1989 je tako po eni izmed spomladanskih maš Marko končno pristopil k meni. Na videz sva se poznala že od prej in tudi jaz sem vedela, da je on ta mladenič, ki je prevzel gostilno pri plinarni v Celju, a več kot kakšen sramežljiv pogled in nasmeh do takrat ni bil narejen. Od takrat dalje se je odvila najina zgodba.

Pa je bil že takrat politično aktiven?

Njegova politična pot se je začela podobno kot gostinska, po sili razmer in po pogovoru z očetom. Namreč oče je bil gostinec in je bil Markov vzor, ljubeč in strog, ter zelo razgledan človek. Ko je Marko končal srednjo gostinsko šolo je njegov oče vedel, da bo gostilna še bolj zaživela, če jo bo prevzel Marko in prav je imel. Za šankom se običajno kujejo tudi veliki načrti in v eni izmed teh debat so Marka prepričali, da kandidira za predsednika MKD – Mladi krščanski demokrati v Celju (leta 1990). Od takrat dalje je njegova politična pot in zanimanje za politiko postala del njegovega, v bistvu našega življenja. Kaj kmalu je postal tudi predsednik takratnega SKD Celje, postal podžupan MOC, ter skrbel za sektor za okolje in prostor ter komunalne zadeve. V času njegovega predsedovanja SKD si je prizadeval za moderno stranko krščanskih demokratov in bil pri tem zelo uspešen. Kot podžupan je veliko prizadevanj usmeril v izgradnjo čistilne naprave, prav tako je poskrbel, da je prišlo do nove infrastrukture na OŠ Hudinja, IV. OŠ Celje in OŠ Frana Kranjca. V času, ko je bil predsednik takrat ŽKK Merkur Celje, je le ta doživela razcvet, podobno je naredil pri KUD Zarja Trnovlje in nogometnim klubom CMC Publikum. Prav tako je bil tisti, ki je naredil več uspešnih volilnih kampanj Bojanu Šrotu. V bistvu bi lahko naštevala in naštevala, kaj vse je naredil in kje vse je imel funkcije, a ima vso njegovo delo skupno točko, kar si zadane izpelje in si zastavil visoke cilje.

Je deloval samo kot politik in na osnovi tega prišel do direktorskega stolčka pri SIMBIO?

Mnogi mislijo, da je bilo tako, a je resnica bistveno drugačna. Še preden je začel s politično potjo je vodil svojo gostilno, pri tem sem mu pomagala. Ko sem jaz zaključila srednjo trgovsko šolo sva odprla še trgovino. Se leta 1994 poročila, ko se nama je rodil sin Benjamin, kar je sovpadalo z odprtjem trgovske verige Interspar v bližini najine gostilne in trgovine, je celotna družina, tudi njegova starša, sedla za mizo in smo se odločili, da trgovino zapremo, ter da se oba ob delu in otroku izobražujeva, saj je bistveno, da imaš dovolj znanja, če se želiš razvijati. Tako sva nekje do leta 2003 ohranjala gostilno, se izobraževala in vzgajala 2 sinova. Takrat se je Marko prijavil na razpis za delovno mesto pomočnika direktorja na Javnih napravah v Celju. Ponovno smo sedli za mizo in Markov oče je vztrajal pri tem, da sva sposobna, da lahko narediva svet in Celje lepše, a ne izza šanka. Rekel nama je, da imava zdaj družino in da za dobrobit otrok je bolje, da gostilno zapreva in greva večjim izzivom nasproti. In sva šla. Marko na Javne naprave, jaz na JZ SOCIO Celje. Ko je gospod Ivan Čerič šel v pokoj je Marko kandidiral za mesto direktorja in na osnovi že takrat pokazanega dela kot podžupan, ter čutom za nove, inovativne ideje bil tudi imenovan za direktorja. V svojih mandatih je Javne naprave preimenoval v SIMBIO d.o.o. in podjetje postavil na raven, kot je danes, ko je eno najbolj uspešnih podjetij na Celjskem.

Kot ste že omenili je bil in je ogromno od doma, kako je vam s tem?

Ne morem reči, da se človek navadi, ker se ne. A skupaj sva gradila to pot in če ravno se zdi, da njega nikoli ni, jaz pa imam zaposlene hišne pomočnice in sta otroka razvajena, ker staršev nikoli ni doma, je najina zgodba čisto drugačna. Res je, da Marko veliko dela, a sva to odločitev naredila skupaj, res je, da sva se leta oba izobraževala, no jaz se še danes, a je ta odločitev bila skupna. Podobno je pri vzgoji. Otroka učiva kot so naju, prebujava v njiju krščanske vrednote, delavnost in vztrajnost, predvsem pa to, da se je potrebno o stvareh pogovarjati in poslušati eden drugega. Hišna opravila opravljam sama, oziroma mi pomagajo fantje, čas, ki je naš in samo naš izkoristimo v polnosti. Marko me zna razvajati, vedno znova presenetiti, kot me je na primer z izletom na Tirolsko, kamor sva šla pogledati vasico gorskega zdravnika. Nisem ženska, ki bi bila posesivna, ljubosumna in bi dajala kaj na govorice, ki jih je v Celju ogromno. Veliko več mi pomeni to, da imamo spoštljiv odnos, da si med seboj zaupamo, ter vse težave rešujemo skupaj. Pri nas ni prostora za trmarjenje, muhanje in tihe dneve. Če se kdaj sporečeva, se o tem tudi pogovoriva, sicer greva oba najprej en krog okoli hiše, da se strasti pomirijo in zadevo rešiva. Življenje je prekratko, da bi ga zapravljal za neumnosti, kar običajno spori so.

Je v vsem tem času bila kakšna stvar, dogodek, ki bi ga najraje izbrisali, zaprli v škatlo in zakopali globoko pod zemljo?

Je en takšen dogodek, ki je naredil globoko rano in prizadel vse nas. Nacionalni preiskovalni urad se je odločil, da bo poiskal grešnega kozla zaradi Holdinga Slovenske elektrarne, ker je bil Marko tudi nadzornik je hišna preiskava doletela tudi njega. Težko je opisati trenutek, ko ti ob 6 zjutraj potrkajo na vrata z zahtevkom za hišno preiskavo. Otroka sta bila takrat doma in občutke, ki jih takrat doživljaš je težko opisati. V tistem trenutku se počutiš kot glavni kriminalec tega sveta, premišljuješ koga vse si ubil, ranil, a veš, da nikoli nikomur nisi storil nič slabega. Tuji ljudje hodijo po tvoji hiši, nič jim ni intimno, ali sveto, preiskujejo vsak kotiček tvojega varnega domovanja in vzamejo vse elektronske naprave, kot bi imel na njih načrte za uničenje sveta. Bila pa je le moja diplomska naloga, ki sem jo lahko začela delati po tem dogodkov znova in diplomirala z velikim zamikom. Nikoli se nam nihče ni za zmoto opravičil, nikoli nismo dobili nobenega odgovora, le madež, ki je skrajšal marsikatero noč. Še zdaj se včasih ponoči zbujam v morah, da bo spet nekdo potrkal na naša vrata in nas ponovno tako razgalil, ter skalil mir in varnost.

Vsekakor neprijeten in travmatičen dogodek. Kaj pa so vajini oz. vaši najlepši trenutki?

Teh je ogromno, ker kadar sva, oziroma smo skupaj je vsak trenutek čaroben. A vendar je bila poroka en takšen trenutek in vsekakor rojstvo sinov. Čudoviti so tudi naši skupni dopusti, ko je Marko le Marko in vse skrbi pusti doma. Z idejami kam bi šli me vedno znova preseneti, prav tako, kadar greva po službeni poti kam. Vedno združi prijetno s koristnim, ter moje dneve dela lepe in prijetne.

Je še kaj takšnega o Marku, ki nas bi presenetilo?

Marko je čudovit človek, dostikrat ga ljudje narobe ocenijo, a ko si nekaj časa v njegovi družbi, kaj kmalu ugotoviš, da je zabaven, prijazen in hudomušen. Kot žena lahko rečem, da je romantik, kar se je odražalo tudi v tem, ko je poročal. Marko je med drugim bil tudi matičar in s ponosom lahko rečem, da vse, ki je poročil še vedno živijo skupaj. Kot oče je strog, a ljubeč in skrben. Ima pa eno danes zelo redko lastnost, namreč zna prisluhniti in slišati. Če ravno je trmast, je odprt za novosti in ideje drugih. Rad se uči in ve, da se lahko od vsakogar nekaj naučiš, naj bo to človek na ulici, ali akademik na šoli. Nikoli ne ponižuje žensk, saj se zaveda česa so sposobne, ter jih ceni, ravno zaradi tega mu kdo obesi kakšno afero. Bil je vzgojen v krščanski družini in krščanske vrednote so del njegovega življenja, na prvem mestu pa smo vedno mi in naša ljubezen.

Alenka Gabrovec

*Naročnik prispevka je Slovenska ljudska stranka (SLS), Beethovnova 4, 1000 Ljubljana.