»Družina je kot pisan travnik. Vsaka roža na njem je enkratna in vsaka diši čisto drugače. Njegova lepota pa je v tem, da vsi cvetovi rastejo skupaj«, pravi neznani avtor. 15. maj je bil s strani Generalne skupščine Združenih narodov leta 1993 proglašen za Mednarodni dan družin, ki v Sloveniji hkrati pomeni tudi uvod v Teden družine. V vseh teh letih pa so se družine močno spremenile. Kakšne so novodobne družine?
Precej stroga definicija družine pravi, da je družina skupnost oseb na različnih stopnjah razvoja oziroma skupnost, ki skrbi za otroke. Pravo družino tako opredeljujemo kot moškega in žensko, ki sta poročena in v urejenem domu vzgajata enega,dva ali več otrok. Žal pa je to velikokrat samo družbena predstava o popolni družini. Kakor hitro eden izmed zakoncev odide ali pa družina kakorkoli odstopa od definicije, se srečamo z družbenim neodobravanjem. V Sloveniji kar 1/3 vseh družin predstavljajo enostarševske družine, zato je družbena opredelitev popolne družine povsem zgrešena. Kot ne obstaja en sam pravilen način vzgoje otrok, prav tako tudi ne obstaja samo en pravi profil družine.
Do bistvenih sprememb v družinskem življenju je prišlo v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Zakonska zveza povsem izgublja svoj pomen, narašča število enostarševskih družin, opaziti pa je mogoče vse večje število reorganiziranih družin.
Tipična slovenska družina se je izgubila nekje v času – izgubile so se vrednote, ki so bile nekoč značilne zanjo, nove vrednote pa se še niso izoblikovale.
Kakšne so bile družine nekoč in kakšne so danes?
- Nekoč so bili starši tisti, ki so svojemu otroku izbrali bodočega partnerja – danes to počnemo sami.
- Družina je imela nekoč svet pomen, člani so si stali ob strani ne glede na vse – danes smo priča številnim primerom ločitev in nasilja v družini.
- Družine so bile nekoč zelo obširne. Zakonska partnerja sta imela tudi po 12 otrok, danes pa skorajda ne najdemo družine, ki bi imela več kot 2 otroka.
- Ženske so bile gospodinje, ostajale so doma in skrbele za dom, medtem ko se v družbi niso uveljavljale – danes ženske počnejo vse tisto, kar so nekoč počeli samo moški.
- Nekoč so se otroci v družini takoj po koncu šolanja zaposlili in si hitro zatem ustvarili svojo družino – danes otroci ostanejo doma, dokler imajo to možnost.
- Nekoč so se ljudje poročali zelo mladi – danes se poročajo bistveno pozneje.
- Poroka je bila nekoč nuja – danes se pari poročajo okrog 30. leta ali pa se sploh ne.
- Ženske so nekoč rojevale zelo mlade – danes ženske večjo pozornost posvečajo izobrazbi in karieri, za otroke se odločajo kasneje.
- Ločitev nekoč praktično niso poznali – danes se ogromno parov razveže po 6 – 10 letih zakona.
- Nekoč so družino povezovale globoke sorodstvene vezi. Otroke so pazile babice in tete, danes pa raje pokličemo varuško. Izgubljamo pristen stik s sorodniki.
Do teh bistvenih sprememb najverjetneje ni prišlo zaradi »krize družin«, kot to radi poimenujejo strokovnjaki, temveč zaradi družbene preobrazbe. Nekoč smo namreč poznali samo en model družine, medtem ko danes poznamo še reorganizirane družine, enostarševske družine, istospolne družine (ki so mnogokrat glavna sporna točka), razširjene družine in druge modele. V Sloveniji narašča število enočlanskih gospodinjstev, prav tako tudi narašča delež parov, ki živijo neporočeni in brez otrok. Število rojstev upada, študij se podaljšuje, otroci mnogokrat ostanejo pri svojih starših in so od njih finančno odvisni, spet drugi trpijo zaradi pomanjkanja pozornosti in podpore s strani družine. Vse več je spolnih zlorab in primerov nasilja v družini, zaradi katerih bi celo lahko rekli, da so se sodobne družine znašle v krizi, vendar je ta kriza zgolj posledica spremenjenega posameznika in družbe.
So za nastanek sodobnih družin odgovorni mladi ljudje?
Lastnosti popolne družine niso bile določene le s strani družbe, temveč tudi s strani države in cerkve. Mladi ljudje se v današnjem času osvobajajo strogo začrtanih okvirjev, ki so veljali nekoč, odločitev o tem, kako preživeti svoje življenje in koliko otrok (če sploh kaj) imeti, pa je postala svobodnejša. Stvari, ki nekoč niso bile opredeljene kot »normalne«, so danes postale nekaj povsem običajnega, družba je vse to sprejela brez večjega upora in stigmatiziranja. Mladi ljudje življenjskega smisla ne vidijo več v oblikovanju družine, temveč želijo svoje življenje izkoristiti za potovanja, spoznavanje sveta, za zabavo in oblikovanje kariere. Vprašanje je, ali je vse to v resnici negativno, kot je videti na prvi pogled. Morda so se preprosto pričeli zavedati dejstva, da imeti otroka ne pomeni le roditi in zadovoljiti otrokove osnovne potrebe. Nekoč so otroke preprosto morali imeti, danes gre zgolj za odločitev posameznika. Je res tako slabo, če se nekdo odloči, da ni zmožen vzgojiti otroka v samostojno odraslo osebo? Glede na naraščanje števila razvezanih družin in družin, v katerih prihaja do psihičnega ali fizičnega nasilja, si nekdo, ki si otroka ne želi, ne zasluži obsojanja. Po drugi strani naj bi bil vzrok za nizko rodnost v Sloveniji razvajena in finančno nezmožna mladina, pogosto pa se zgodi, da mladi toliko časa zavlačujejo z oblikovanjem družine, da si je na koncu sploh ne ustvarijo.
Vse več je »življenja na koruzi«
Tako imenovano »življenje na koruzi« je bilo še nekaj let nazaj obsojano z vseh strani, danes je ne le nekaj povsem običajnega, temveč celo nekaj zelo zaželenega – tako si partnerja pridobita čas, da se prepričata, ali sta primerna drug za drugega. Zanimiv podatek je, da se danes v Sloveniji loči vsak tretji zakonski par, res pa je, da ločitev ni nujno vedno nekaj slabega. Če je v družini prevladovalo negativno vzdušje ali celo nasilje, lahko ločitev za otroka predstavlja veliko olajšanje.
Najmanj sprememb opazimo pri materinstvu
Očetovstvo se je precej spremenilo. Oče je bil tisti član družine, ki je poskrbel za finančna sredstva, medtem ko je za otroka skrbela mati. Očetje se torej niso preveč aktivno vključevali v življenje svojih otrok, danes pa se vanj vključujejo še preden se otrok rodi (skupinski obiski pri ginekologu itd). Potem je tukaj še očetovski dopust, ki ga izkoristi vse večje število očetov.
Na drugi strani imamo materinstvo, ki se ni bistveno spremenilo, le da odločitev o njem postaja individualna in ne predstavlja več obveze. Vse več žensk si želi oblikovati kariero, zato materinstvo odložijo na poznejši čas.
Definicija popolne družine je bila zgolj nenapisano pravilo, na katerega danes ljudje več nismo vezani, nekateri pa so se mu celo odločno uprli. Izberemo družino, kariero ali preprosto – življenje. Nobena družina ni ne boljša, niti slabša, je samo drugačna od ostalih. Nobena družina ni popolna, toda družina je družina – se smeji in uči, se opraviči in oprosti, sanja in odkriva, se bori in zaupa, daje in sprejema, verjame in drži skupaj, ljubi in traja – za vedno.
Sara Savec
