Jelševar kritično o zdravstvu: Slovenci čakamo v dolgih vrstah, tujci pa na urgenci preko vrst
Na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru sta televiziji RTS 24 in Net TV pripravili predvolilno soočenje. Udeležili so se ga predstavniki strank Primož Jelševar (SLS), Bojana Muršič (SD), Jožef Horvat (NSI), Nataša Trček (Lista Marjana Šarca) ter Aleksander Županek (Združena levica in Sloga). Rdeča nit so bile tematike vezane na javno zdravstvo, sektor država, pokojnine in gospodarski razvoj.
Pod taktirko odličnega povezovalca, voditelja so volivci lahko videli prave obraze kandidatov, saj se je kaj kmalu izkazalo, da se je gospod Horvat na vse pretega trudil promovirati program NSi, da Nataša Trček in Aleksander Županek ne poznata ravno dobro konkretnih podatkov, Primož Jelševar iz SLS je podal konkretne predloge za reševanje zdravstvene blagajne z zanimivimi primeri
Cerarjev odstop je bil le piarovska poteza
Odstop Mira Cerarja dober mesec pred iztekom vlade, ko je podpora SMC močno padla je po mnenju analitikov bila odlična poteza, saj si je na ta način SMC pridobil čas za priprave na volitve in možnost ponovnega prepričevanja volivcev. Aleksander Županek je bil mnenja, da je bil odstop odlična politična poteza, a zelo neodgovorna, saj je na ta način nastala le škoda. »Odstop je bil prepozen,« je povedala Bojana Muršič.
Delo ni več vrednota in s samo dvigom denarne socialne pomoči se še delo bolj razvrednoti
Ministrica Anja Kopač Mlakar je priznala, da je ob izračunavanju osnov za minimalni dohodek prišlo do napak in z dvigom denarne socialne pomoči na 385,05 EUR se bodo le porušila razmerja. Sama skrb vlade za ljudi pred volitvami vsekakor odpira vprašanje, če ne gre zgolj za lahko pridobivanje volilnih točk.
Primož Jelševar iz SLS je poudaril, da delo ni več vrednota, z dvigom denarne socialne pomoči se je razkorak med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo močno zmanjšal in še tiste, ki so prejemniki denarne socialne pomoči sili v to, da se jim finančno bolj splača ne delati. »Žalostno je, da civilne družbe krpamo luknje sistema, ko politiki v predvolilnem času z bonbončki zavajajo ljudi,« je še bil oster Jelševar.
Da se na ta način vlada dela norce iz ljudi je bil mnenja Jožef Horvat in poudaril, da je čas, da se ljudje zavedajo, da denar ne raste na drevesu. Po njegovem mnenju je potrebno delati na gospodarstvu, kar so bili mnenja vsi govorci, ter da ni moralno, da se obdavči tisto, kar je življenjsko nujno.
Aleksander Županek, ki se ni mogel spomniti koliko znaša davek na dohodek za pravne osebe bi dvignil pokojnine in pomagal gospodarstvu z dvigom obdavčitev in z novimi obdavčitvami, ter boljšimi delovnimi pogoji, je bil mnenja, da ljudje s tem, ko dajejo vsake 4 leta popravne izpite politikom, delajo napako. Čas naj bi bil za nove obraze, ki naj bi imeli zanje, da naredijo tisto, kar dosedanje vlade niso zmogle.
Nataša Trček, ki se je odločila, da ji delo glavne inšpektorice ne prinaša več izziva, bi poslala upokojence delati, da si bodo na ta način dvignili pokojnino. Vsekakor pa ji delo 25. let v javni upravi omogočilo, da bo še dovolj vitalna, da bo lahko po upokojitvi še delala, kar je zelo težko reči za nekoga, ki dela 40 let in več za tekočim trakom in ni fizično zmožen delati še naslednjih nekaj let.
Slovensko zdravstvo ima veliko lukenj
Vlada Mira Cerarja je 3.9.2014 sklenila sporazum o tem, da se bodo prizadevali za skupno javno naročanje, da bodo razmejili javno in zasebno zdravstvo, zagotovili negovalne oddelke in paliativno oskrbo, ter bodo imeli ničelno toleranco do korupcije. Tresla se je gora, rodila se je …
Bojana Muršič je bila mnenja, da je ministrica Milojka Kolar Celarc s svojo reformo naredila le lepotne popravke, ni pa imela posluha za ukinitev dodatnega zavarovanja, ki je nesolidarno.
Jožef Horvat je povedal, da se na tem področju ni zgodilo nič, le čakalne vrste so se iz 14.000 povečalo na 60.000, ter bi z več denarja bilo bolje, a spremembe ne bodo enostavne. Ne smemo pozabiti, da so letni izdatki na prebivalca v Sloveniji 2.003 EUR, ko je Evropsko povprečje 2.193 EUR. Zelo samozavestno je mahal s programom stranke in zagotavljal, da oni imajo izdelan načrt in je rešitev v 3 stebru. Da opomnimo, da se je le ta že izkazal za napako, saj se nekdo, ki vplačuje v 3 steber, v primeru, da ne more več plačevati, do tega denarja ne more priti pred upokojitvijo, če ravno je bilo prvotno mišljeno drugače.
Primož Jelševar je bil tu bolj jasen in je opozoril, da ne glede na to koliko denarja bomo še dali v zdravstvo, ne bo nič bolje, ker ima zdravstveni sistem preveč lukenj. V zdravstvo smo vložili dvakrat po 200 milijonov, enkrat za skrajševanje čakalnih vrst, drugič za izredne uprave. Jelševar je mnenja, da je SMC na ta način prevzel, ukradel Slovenske bolnišnice. »Nevzdržno je, da plačujemo za zdravstvo, a ure in ure čakamo na vrsto pri zdravniku, ko pa na drugi strani tujci in migranti, ki nič ne plačujejo, pridejo preko vrste in imajo celostno oskrbo, ko slovenski državljan komaj dobi osnovno oskrbo,« je bil kritičen Jelševar. V SLS so prepričani, da morajo bolnišnice voditi managerji, ki so za to usposobljeni.
Nataša Tršek se je strinjala, da organizacija šepa in da zdravniki več kot delajo ne morajo delati, saj ne kvalitetno.
Aleksander Županek je mnenja, da niti zdravniki, niti medicinske sestre niso dobro plačani, ter so največja težava sistem naročanja in neprimerni delovni pogoji. Z dvigom plač tako zdravnikom, kot medicinskim sestram bi pripomoglo k temu, da mladi ne bi bežali iz Slovenije.
Dodana vrednost na zaposlenega se mora zvišati
V Sloveniji je 845.000 delovno aktivnih prebivalcev, katerih minimalna plača je 842,79 EUR bruto, ter 1.638,00 EUR bruto povprečna plača. Okoli 168.000 je zaposlenih v javnem sektru, kjer dobijo 1.888,29 EUR bruto povprečno plačo . Na drugi strani je v zasebnem sektru povprečna bruto plača 1.518,70 EUR.
Nataša Tršek, ki je zaposlena v javnem sektru je vztrajala pri tem, da 80% ljudi prejema povprečno mesečno plačo, ter da so plače v Sloveniji slabe in je težava v demografski strukturi, saj je slaba. Več ljudi bi moralo delati, ter v LMŠ vidijo rešitev v tem, da začnejo delati že mladi in se jih obdavči, ter da se dela dlje, ter se organizira migracija delovnih mest. Na vprašanje ali je prav, da se v javnem sektru plače višje in če bodo ugodili zahtevam sindikatov je Trškova najprej odgovorila, da se moramo zavedati, da se plače v javne sektru določene na stopnjo izobrazbe, ter da k njim spada tudi skupina J.
Bojana Muršič je priznala, da socialno politiko vodi finančni minister, da se moramo zavedati, da vsako delo šteje, ter da je samo gospodarstvo zaslužno za to, da je trenutno gospodarska rast. Muršičeva je med drugim izjavila tudi, da je univerzalni dohodek 280 EUR ob rojstvu velik dosežek.
Jožeh Horvat je mnenja, da ne večje plače, niti daljša delovna doba ne bo rešila težave premajhnih pokojnin, ampak 3 steber, ter dvig splošne olajšave in ustvarjanje socialne kapice.
Kot že povedano je Aleksander Županek prepričan, da je rešitev v dodani vrednosti, ter na še dodatnem povišanju davka na dobiček pravnih oseb.
Jelševar je svoje soočanje zaključil z mislimi, da v SLS nikakor ne bodo dvigovali plač na lepe oči, ter bodo najprej stabilizirali gospodarstvo, dvignili dodano vrednost na zaposlenega, z zmanjšanjem davkov, ter ukinitvijo preštevilčnih zakonov. Saj le na način, da je dovolj denarja v gospodarstvu lahko dvigujemo plače tudi javnim uslužbencem in ne prej.
Metod Kranjc