Italijanski proračun vzbuja strah pred razpadom EU

Proračunska politika italijanske vlade povzroča turbulenco na finančnih trgih. Pod močnim pritiskom so še posebej italijanske državne obveznice. Ali obstaja nevarnost ponovitve krize evra ali celo bankrot Italije? Navsezadnje ima Italija tretje največje gospodarstvo v evroobmočju. Dolg je takoj za Grčijo drugi največji glede na bruto domači proizvod (BDP) v evro območju.

Naraščajoči trend se je ustavil

Inštituti so bili dejansko na pravi poti. Po podatkih centralne banke Banca d’Italia so zmanjšali svoja nedonosna posojila v višini 127,5 milijarde evrov, na splošno pa so pokazali zelo stabilna razmerja osnovnega kapitala in v nekaterih primerih v zadnjem času dosegli znatne dobičke. To se je odražalo tudi na borznih tečajih, vsaj do začetka maja.

Vendar pa je bil ta pozitiven razvoj nenadoma ustavljen. Sprožilec je bila napoved prvega osnutka vladnega programa populističnega gibanja petih zvezd in desničarske nacionalne stranke Liga, ki je zagotovil veliko povečanje porabe in celo možnost izhoda iz evraobmočja. Od 17. maja so cene delnic bank izgubile približno eno tretjino svoje vrednosti; v hipu je bilo izgubljenih 36 milijard evrov. Ta splet okoliščin je vplival tudi na »zdrave« banke, kot sta Unicredit ali Intesa Sanpaolo. Glede na znatno manjšo kapitalizacijo bi lahko postali celo žrtvi prevzema.

Zaradi širitve na več kot 300 bazičnih točk so se stroški refinanciranja znatno povečali. Celo Intesa Sanpaolo je lahko konec maja postavila nezavarovano obveznico z visoko tveganimi premijami na trg. Druge institucije, zlasti tiste, ki so v glavnem osredotočene na italijanski trg, imajo malo priložnosti za zbiranje kapitala. “Trg je zaprt,” je dejal eden izmed bankirjev.

Trenutno dogajanje v Italiji

Nova italijanska vlada se je odločila za proračun, ki je v nasprotju z Evropsko komisijo. Vodilna desno-populistična koalicija Gibanje petih zvezd in Liga želi izvršiti svoje drage volilne obljube. Ti vključujejo davčno reformo, znižanje upokojitvene starosti in uvedbo socialne varnosti. Za leto 2019 je cilj primanjkljaja 2,4 odstotka. Prvotno je Italija Evropski Uniji (EU) obljubila kvoto 0,8 odstotka. Italija je že presegla stopnjo dolga za več kot 130 odstotkov glede na gospodarsko proizvodnjo in zdaj znaša 2.340 milijard evrov.

Temeljne napovedi rasti so preveč optimistične za neodvisni proračunski urad Evropskega parlamenta v Rimu. Dolg bi lahko bil še višji od pričakovanega. Po mnenju ekonomistov bo proračunski primanjkljaj verjetno presegel več kot le pričakovane odstotke gospodarske proizvodnje. Gotovo je, da bo položaj v primeru širše oslabitve svetovnega gospodarstva postal še težji.

Odziv finančnih trgov

Finančni trgi so se z veliko negotovostjo odzvali na razvoj dogodkov v Rimu. Premije za tveganje italijanskih državnih obveznic se skoraj vsakodnevno povečujejo. Donos na desetletne državne obveznice je med tednom dosegel 3,71 odstotka, kar je najvišja stopnja od leta 2014. Torej, Italija bo morala plačevati vse večje obresti za svoj dolg. Za primerjavo: slovenska donosnost znaša 1,1 odstotka, nemške državne obveznice pa trenutno prinašajo 0,52 odstotka. Tudi trg delnic trpi. Banke so na robu propada, saj imajo prav te v lasti veliko število državnih obveznic.

Vpliv na evro

Inštitut za ekonomske raziskave Ifo izraža skepticizem. “Brez korekcije tečaja Italiji grozi državni stečaj in gospodarska kriza“, inštitut opozarja italijanskega premierja Giuseppeja Conteja.

Grožnje za evro večina strokovnjakov sicer še ne vidi. Vlagatelji niso več odvisni od italijanskih obveznic in bi lahko prešli na druge državne obveznice v evrskem območju. Dejansko se devizni tečaj evra do zdaj ni konkretno odzval na situacijo.

Čakamo na bonitetno oceno

Italija mora svoj predlog proračuna predložiti Evropski komisiji 15. oktobra. Mnogi pričakujejo trdne argumente. 26. oktobra bodo bonitetne agencije Moody’s in Standard & Poor’s (S & P) posodobile svoje ocene za Italijo.

Temeljne gospodarske možnosti za Italijo so precej slabe. Strukturni problemi države se težko obravnavajo z novim proračunom. Ekonomisti opozarjajo na slabo infrastrukturo, neučinkovito upravljanje, počasno sodstvo in splošne težke naložbene pogoje za podjetja. Gospodarska rast je bila v zadnjih letih vedno šibkejša kot kjerkoli v evroobmočju, nezaposlenost med mladimi pa kar 32-odstotna. Če se Italija ne bo postavila na noge in bankrotirala, bi to lahko pomenilo razpad evroobmočja. Najbolj črn scenarij bi prizadel tudi Slovenijo, saj je Italija pomemben trgovski partner, kamor gre desetina vsega slovenskega izvoza.

Italija bo morala v letu 2019 poplačati zapadle obveznice in obresti v obsegu najmanj 300 milijard evrov. Dodano k temu je ciljno novo zadolževanje 2,4 odstotka gospodarske proizvodnje. Glede na velikodušne volilne obljube in optimistične predpostavke o rasti, ekonomisti menijo, da je zadolževanje 2,5 do 3,5 odstotka bolj realistično.

Iz tega izhaja, da se lahko pojavijo potrebe po novih posojilih v višini 45 do 63 milijard evrov na leto, ki jih mora Italija pridobiti na trgu kapitala v prihodnjih letih. Vendar pa se tokrat Rim ne more zanašati na ECB, saj ta ne želi kupovati od naslednjega leta nobenih dodatnih obveznic več.

Prihaja Rimska razprava z Brusljem

V nasprotju s finančnimi ministri skupine G20 so evropski bančni nadzorniki zaskrbljeni. Kot so poročali ta teden, si že podrobneje ogledujejo likvidnost italijanskih bank. Slednje imajo v lasti skupaj z zavarovalnicami za okoli 1100 milijard evrov, približno polovico vseh italijanskih državnih obveznic.

Marko Vidrih