Obiskali smo Mednarodnem industrijski sejem v Celju – četrta industrijska revolucija je tu

Vodilni proizvajalci, nosilci ključnih blagovnih znamk na področju orodjarstva, strojegradnje, varjenja in rezanja, materialov in komponent ter naprednih tehnologij se letos od 9. do 12. aprila predstavljajo na Mednarodnem industrijskem sejmu v Celju.

700 razstavljavcev iz 32 držav na 21.000 kvadratnih metrih predstavlja okoli 900 blagovnih znamk.

Da gre za pomemben regionalen sejem, pričata podatka, da je med razstavljavci več kot 60 % tujih podjetij iz več kot 20 držav, med obiskovalci pa jih več kot 15 % prihaja iz več kot 10 tujih držav.

Prihodnost industrije in družbe bo močno povezana z roboti, in to ne le v industriji. Humanoidni roboti že postajajo del človekovega vsakdana, še posebej na Japonskem, kjer se starostna struktura ljudi drastično povečuje in roboti postajajo čedalje večja pomoč pri vsakdanjih opravilih.

Pojav elektronike je uvedel tretjo revolucijo industrijskega oblikovanja, vendar se počasi premikamo iz sfere otipljivih interakcij, ki temeljijo na zaslonu, da bi odkrili številne nove možnosti. Ta odkritja so vzrok, zaradi katerega Svetovni gospodarski forum in številne druge vodilne raziskovalne agencije menijo, da so prihajajoči trendi – četrta industrijska revolucija. Kaj natančno pomeni ta četrta revolucija in kako bo vplivala na industrijo in s tem na svet okoli nas smo si imeli možnost ogledati na celjskem sejmu, ki smo ga obiskali včeraj.

Obstajajo dve sili, ki se medsebojno hranita. Soočamo se z večjimi motnjami in vse večjo hitrostjo inovacij. Te se neprestano združujejo in neumorno dodajajo novo obliko naši prihodnosti. Dejansko smo ujeti v zelo revolucionarnem obdobju.

Dnevi enostavne inovacije izdelkov se zmanjšujejo. Skozi četrto industrijsko revolucijo (znano tudi kot industrija 4.0), ki se trenutno izvaja, se pojavljajo tehnologija, nadarjenost in novi inovacijski ekosistemi, ki povečujejo kompleksnost naših končnih inovacijskih ponudb. Inteligentna avtomatizacija in tehnologija spodbujata to novo industrijsko revolucijo. In ta eksponencialna hitrost sprememb brez primere je vedno bolj odvisna od platform za sodelovanje, da bi uresničili rezultat: bolj radikalne inovacije.

Inovatorji se borijo za upravljanje na nov način

Organizacije se povsod soočajo z naraščajočim pritiskom, da se preoblikujejo – s preusmeritvijo od poslovnih modelov, osredotočenih na izdelke, do novih modelov, osredotočenih na ustvarjanje in zajemanje različnih virov nove vrednosti. Posledično postaja inovativnost vedno bolj zapletena.

V središču te preobrazbe je četrta industrijska revolucija. V tem primeru proizvodnja hitro postaja podjetje za digitalno proizvodnjo (DME). DME je zasnovan tako, da poveča odzivnost in upravlja na bolj učinkovite, povezane in učinkovite načine. Vedno več je spoznanja, da je treba vse povezati, da bi se vsaka globalna vrednostna veriga spremenila v drugačno perspektivo – tako, da je veliko bolj odzivna in da je proizvodnja bližje potrebam kupcev.

Vsi postajamo bolj povezani v načinu dela, sodelovanja in upravljanja. Organizacije poskušajo različne tehnike združevati, da bi različno upravljale obstoječi fizični svet in se pripravljajo na medsebojno delovanje fizičnega in virtualnega sveta – tistega, kjer nam to »povezovanje« obeta. Stalne naložbe v IT infrastrukturo spreminjajo naravo, v kateri bomo iskali izide inovacij v prihodnosti.

Četrta industrijska revolucija je tista, v kateri pridobivamo novo znanje in razumevanje. Ponuja zelo različne možnosti za gradnjo novih poslovnih modelov, izdelkov, storitev in družbenih rešitev. Mnogi proizvajalci so še vedno v zgodnjih fazah te četrte revolucije, vendar smo na celjskem sejmu lahko videli, da se kljub temu kar vemo, še naprej motimo.

Dobrodošli v 4. industrijski revoluciji

Kjerkoli v proizvodnem svetu se znajdemo, nas obkroža tehnološka revolucija. Obseg in kompleksnost so stvari, ki jih nikoli nismo doživeli. Industrija 4.0 nam razkriva  eksponencialne tehnologije. Toda kaj to pomeni?

Zdi se, da smo ujeti v takšni stopnji hitrosti, obsega in vplivov sistemov – očitno je eksponentna, pojavljajo se hitrejše stopnje sprememb. Podjetja korenito popravljajo celotne sisteme proizvodnje in upravljanja na stalni osnovi sprememb. Imamo izjemno zmogljivost obdelave podatkov, zmogljivost shranjevanja in dostop do različnih poti znanja. Te se združujejo z nastajajočimi tehnologijami na področjih, kot so umetna inteligenca, robotika, 3D tiskanje, nanotehnologija, biotehnologija, znanost o materialih in kvantno računalništvo. V inovacijah ustvarja nove izzive in priložnosti.

Seveda smo se že prej spopadali z industrijskimi revolucijami. Toda, če smo ujeti v eno, nas druga verjetno zapušča. Prva industrijska revolucija je temeljila na vodi in pari za mehanizacijo proizvodnje. Druga revolucija je bila uporaba električne energije, ki je privedla do ustvarjanja množične proizvodnje. Nato smo imeli tretjo revolucijo, kjer so elektronika in informacijska tehnologija začeli izvajati avtomatizirano proizvodnjo. Ta – četrta, temelji na tretji. To je digitalna revolucija, kjer smo priča združitvi tehnologij, ki se zdi, da brišejo meje in odpirajo različne pomene in poslovni potencial.

Soočanje na več načinov

Vedno bolj se išče inženirje, oblikovalce in znanstvenike, da bi sprostili te nove tokove znanja, ki nam prinašajo nova področja tehnoloških inovacij. Inovacije izdelkov stalno dajejo mesto novim konceptom, ki imajo v njih vgrajeno tehnologijo. Inovacije so postale vse bolj kompleksne, povezane in kontekstualne.

Naše industrijske vrednostne verige se radikalno spreminjajo, da se prilagodijo »povezanim svetovom«, ki so bolj odvisni od digitalizacije (vsega, kar nas obdaja). To nam daje nove možnosti za prilagoditev kakovosti različno opredeljenim potrebam trga. Učimo se odzivati ​​se digitalno, na bolj dramatičen in dinamičen način, tako da odražamo cenovne priložnosti pri vse bolj priložnostnem trženju.

Ker še naprej načrtujemo proizvodnjo, ki bo popolnoma povezana, se lahko hitreje prilagajamo, drugače merimo in dostavljamo količine v različne cikle povpraševanja, bližje potrebam dneva in bolj privlačne za stranke. S to novo dinamiko se naš inovacijski obseg spreminja.

Danes vidimo drugačen spekter izbire. Lahko naročimo personalizirano obleko na spletu, ki odraža najnovejšo modo, videno le nekaj dni prej. Izdelava in dostava traja nekaj dni in ne mesecev. Oblikujemo lahko svoje čevlje. Lahko sestavimo popolne počitniške pakete, ki bodo oblikovali potovanje, da bi zadovoljili naše posebne potrebe in proračun. Vedno bolj želimo prilagojene izkušnje ali rešitve, ki ustrezajo našim potrebam po oblikovanju, ne le »predmetov«, pač pa vsega okoli nas.

Masovna proizvodnja se je umaknila od prilagojenega oblikovanja. Lahko sledimo našim naročilom in tako neposredno sodelujemo s tistimi, ki lahko izpolnijo naše posebne potrebe. Naša angažiranost in rastoči odnos s storitvami za stranke, naše potrebe ter storitve in odziv organizacije se spreminjajo.

Predelovalne dejavnosti so v velikem preoblikovanju

Proizvodnja se je postopoma oblikovala okoli cyber-fizični sistemi izdelkov (CPPS), ki brezhibno združujejo naše realne in virtualne svetove. Programska oprema optimizira vsak proces in nalogo, ki jo opravljajo ljudje ali stroji. To so stalna spletna omrežja strojev, ki so na podoben način povezani z našimi socialnimi omrežji, ki so povezani s tehnologijo in digitalno infrastrukturo. Vse je postalo »pametno«.

Revolucija, ki poteka, povezuje vse dele: internet stvari (IoT), podatkov, storitev in ljudi. Še vedno smo sredi te revolucije, toda inovacije bodo zelo koristne, saj se povezovanje nadaljuje.

Nenehno vidimo napredek, ki se dogaja okoli nas. Na primer, zdaj smo bolj, kot kdaj koli prej odvisni od obdelave podatkov v oblaku in shranjevanja le teh. Priznavamo vrednost digitalnih dvojčkov za simulacijo našega proizvodnega okolja. Načrtujemo programske rešitve, ki so namenjene predvsem simulaciji različnih scenarijev, ki odražajo naš pravi čas za testiranje možnosti in optimizacijo različnih nastavitev, tako da odražajo povpraševanje.

Naši proizvodni obrati postajajo vse bolj integrirani – praktično integrirani. Odprte standarde v industriji 4.0 gradimo tako, da se lahko vedno bolj povežemo med proizvodnimi ekosistemi, da bi zmanjšali motnje ali zagotovili večjo prilagodljivost. Raziskujemo analitiko podatkov za učenje in napovedovanje, s tem pa večji poudarek namenjamo sodelovanju, eksperimentiranju, raziskovanju in usklajevanju iz vsega tega povezovanja.

Posledice četrte industrijske revolucije

Razmisliti moramo o vseh teh neposrednih posledicah četrte industrijske revolucije. Kadar je tehnologija združena s fizičnim, da bi še bolj dvignila pričakovanja naših kupcev, nam nudi različne izboljšave izdelka, ki se ujemajo z našim življenjem, kjer lahko prispevamo in sodelujemo.

Stranka je vedno bolj v središču gospodarstva. Izdelki in storitve so okrepljeni z digitalnimi zmožnostmi, ki povečujejo njihovo vrednost. Zaradi novih materialov so naša sredstva trajnejša in prožnejša, podatki in analitika pa nudijo dragocene povratne informacije, potrebne za izgradnjo še boljših storitev in uspešnosti v prihodnosti. Vse to povezovanje in odzivanje zahteva nove oblike sodelovanja. Od nas se zahteva, da spremenimo naše razumevanje inovacij zaradi te 4. revolucije

Posledice četrte industrijske revolucije se kažejo v premikih našega poudarka na inovacijah. Bolj se osredotočamo na naše inovacijske izdatke za tehnološke inovacije. Nenehno spremljamo spremembe obstoječih poslovnih modelov in integriramo naše inovacijske sisteme za raziskovanje popolnoma novih poslovnih modelov.

Inovacije povezujemo bolj kot kdaj koli prej. Na primer, izbira tehnologije Blockchain zahteva pomembno sodelovanje in razumevanje tehnologije. Interaktivni zemljevid svetovnega gospodarskega foruma (slika zgoraj) je vredno raziskati. Ko pogledamo povezave, hitro prepoznamo, kako so naše inovacije povezane. Ne samo zato, ker smo sposobni proizvajati sprejete rešitve, temveč imeti »bogatejšo« izbiro, kam usmeriti naša prizadevanja za inovacije. Naša inovativnost postaja odvisna od četrte industrijske revolucije in načina, kako nas vse povezuje, da bi zagotovili našo prihodnjo rast z večjim sodelovanjem.

Konfiguracija, ponudba in izkušnje se še povečujejo zaradi vse večjega vpliva industrije 4.0. S povezovanjem, raziskovanjem med disciplinarnega inženiringa, raziskovanjem razširjene vrednostne verige in z boljšim razumevanjem funkcije izdelka, izkušenj strank in upravljanjem inovacij v celotnem življenjskem ciklu, nam omogočajo bolj široko inovacijsko platno za delo. Premik v to, kje postaviti inovacijska prizadevanja, je vedno bolj iz horizontalnih in vertikalnih rešitev, ki si jih prej ni bilo mogoče predstavljati brez tega povezanega sveta.

Industrija 4.0 od nas zahteva, da izboljšamo naše temeljne sposobnosti

Ceniti moramo nove digitalne poslovne modele in njihov vpliv. Vedno bolj smo odvisni od digitalne tehnike in znanosti. Naše poslovanje prinaša večjo inovacijsko rast, ki ustvarja potencial v celovitem upravljanju, saj ima na voljo digitalno tovarno, ki se lahko odzove. Večja kot je, bolj se zanaša na digitalne stvari, ki lahko vodijo do popolnoma drugačnih inovacijskih priložnosti.

Tradicionalna dobavna veriga ima prav tako zelo različen potencial. Tovarne in dejavnosti postajajo zelo povezane in začnjajo delovati kot subjekti industrije 4.0; na način, kako jih je mogoče upravljati, odzivati ​​se, v oskrbovalnih omrežjih in možnostih logistične integracije ter se odzivati ​​na različne ravni avtomatiziranega načrtovanja in upravljanja zalog. Vsi ti postopki namreč zahtevajo drugačno upravljanje. Ko se jih poveže več, lahko izkušnje strank zelo koristijo. Večje povezovalno znanje lahko usmerjamo, prodajamo in tržimo.

Z gradnjo okolja povezane industrije 4.0 lahko bolje razumemo izbiranje kanalov in povezljivost ter omogočimo bolj prilagojeno pred- in postprodajno podporo za upravljanje celotnega življenjskega cikla.

Slovenija sodi v tisto skupino držav, kjer je industrija še vedno ključni motor gospodarskega razvoja. Glede na dejstva in to, kar smo videli na sejmu, pa je slovenska industrija trenutno na dobri poti, da bomo postali del najrazvitejšega dela Evrope.

Marko Vidrih