Skip to content

Električni avtobusi: Kitajci prevladujejo, Beograd uvaja, Zagreb razmišlja, v Ljubljani pa še zmeraj ropotajo dizli

Čist zrak, manj hrupa, javni prevoz, ki ne onesnažuje. Načrt je, da bodo električni avtobusi v naslednjih 10 do 15 letih preplavili evropska mesta. Nakup električnih avtobusov že raste, čeprav počasi, dizel in plin pa postajata preteklost.

Ocenjuje se, da trenutno po vsem svetu v javnem mestnem prometu deluje okoli tri milijone avtobusov, 13% pa jih je električnih. Majhen del, ki pa naj bi se hitro povečal. Preostanek se nanaša na dizelske motorje in motorje na zemeljski plin. Električni avtobusov je po zadnjih podatkih, na ulicah svetovnih mest približno 385.000, od tega 99 odstotkov na Kitajskem.

Po mnenju podjetja za tržne raziskave TechSci Research bi se svetovni trg električnih avtobusov do leta 2021 vsako leto povečal za 17%.

Tržni potencial, ki se odpira proizvajalcem vozil in izvajalcem električnih storitev, je zagotovo ogromen. EU si prizadeva zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 80% do leta 2050. Vendar je skoraj polovica vseh avtobusov v Evropi še vedno standard Euro III ali starejša, to je od leta 1999 ali prej. Zato je čas za obnovo, pri čemer je prednost namenjena »čiščenju starih vozil«.

Ni čudno, da so največji proizvajalci iz Kitajske in da eden od njih prevladuje na evropskem trgu. Kitajski BYD, v sodelovanju z britanskim ADL, ima največje število avtobusov na evropskih cestah in je lani iz evropskih mest prejel 600 naročil. Sledijo poljski Solaris, švedski Volvo in nizozemski VDL.

V ZDA je po zadnjih podatkih 1600 električnih avtobusov, na Kitajskem 50 krat več, na stari celini pa jih je bilo v letu 2017 nekaj več kot 2500, vendar pa se stvari spreminjajo in dejstvo je, da naročila naraščajo. Tako se je ta številka glede na leto 2016 potrojila, do konca leta 2018 pa je dvakrat večja kot leto prej.

Večina naročil se nanaša na avtobuse, dolge od 12 do 13 metrov, sledijo pa jim 18 in 19 metrski »harmoniki«.

V Evropi so vodilni Britanci. Trenutno okoli otoka vozi okoli 350 e-avtobusov, v Londonu pa jih je 68. V Britaniji stremijo k cilju, da bi do leta 2037 celoten javni prevoz poganjal električni pogon.

Sledijo Francozi in Nizozemci, na četrtem mestu pa so Poljaki z 256 električnimi avtobusi.

Parižani nameravajo do leta 2025 elektrificirati svoj javni vozni park s 4500 avtobusi, Kopenhagen pa upa, da bo storil enako, čeprav je cilj pet let kasneje imeti 340 avtobusov na elektriko, medtem ko so se v Milanu odločili, da bo leta 2030 vseh 1200 avtobusov delovalo na električni energiji.

Razloge za takšne številke je treba najprej najti v ceni začetne naložbe v infrastrukturo, način polnjenja je odvisen od tega, ali se vozilo polni preko noči v garaži ali je povezava s polnjenjem čez dan na postajah, cena in življenjska doba baterija ter še mnogo kaj.

Da se stvari spreminjajo, kaže primer iz Ženeve, kjer so vstopili v pilotni projekt z ABB in gradnjo 13 postaj na progi od letališča do novih Ženevskih predmestij, kjer lahko avtobus napolni baterije v 15 sekundah. Postaje niso namenjene polnemu polnjenju, ampak samo da avtobus prispe na naslednjo postajo.

Dunaj uporablja e-avtobus iz leta 2013, ko so kupili 12 sedem metrskih, konec lanskega leta pa je italijanski proizvajalec Rampini dobavil še 7 dvanajstmetrskih avtobusov, katerih polno polnjenje traja 15 minut.

Nekatere študije kažejo, da se bodo sčasoma, ko se bo povpraševanje po e-avtobusih povečalo, cene baterij in polnilnikov zmanjšale, kar se dejansko dogaja zdaj in da bodo v naslednjih desetih letih, ko bodo izračunani vsi stroški, na koncu cenejši kot dizelskih motorjih, pa tudi avtobusi na zemeljski plin.

Medtem ko Sophia in Atene, Dunaj, Lizbona in Madrid kupujejo ali že imajo električne avtobuse, infrastruktura pa počasi stopa na noge, v Ljubljani za zdaj le razmišljajo o tem.

Celo v Beogradu so najavili nakup dodatnih 30 električnih vozil, ki bodo vozila iz Konjarnika do centra mesta. Še več v Beogradu bodo električne avtobuse tudi proizvajali. Ikarbus, ki je tradicionalni partner mesta je namreč kupila kitajska družba Jin Long. Načrt mesta je v naslednjih nekaj letih prepeljati 80 električnih avtobusov na ulice Beograda. Na liniji 31 ​​trenutno poteka 18 vozil javnega prevoza. Mesto zdaj napoveduje, da bo EKO liniji dodalo še ​​30 električnih avtobusov.

Slovenija, ki se tako rada prišteva k »razvitim« je tako znova, skupaj s še nekaterimi »zgubami« pristala v nerazviti evropski periferiji.

Igor Mekina, urednik spletnega portala Insajder je v enem izmed svojih prispevkov lepo napisal: »Najboljši dokaz tega, kako neresne politike imamo v Sloveniji in kako zaostala je Slovenija na nekaterih področjih, lahko vidimo že praktično vsak dan – na naših ulicah in trgih, preko katerih vsak dan še zmeraj sopihajo umazani dizelski avtobusi. Med njimi so tudi taki na plin ali metan, toda tudi ti so še redkost. Medtem pa Kitajska, pa tudi evropska mesta, z velikimi koraki na svoje ulice vsak dan pošiljajo nove in nove – električne avtobuse.«

Obrnili smo se na največjega ponudnika javnega prevoza v Sloveniji, ljubljanski LPP, in jih vprašali, kdaj lahko v Ljubljani pričakujemo prehod na električne avtobuse oziroma zakaj jih še nimamo?

Za odgovor so si vzeli čas, nato pa nas presenetili. Odgovoru so se izognili, saj se jim očitno niti sanja ne, kaj se dogaja s Slovenijo na področju električnih avtobusov. Odgovorili so nam naslednje:

»Storitve Ljubljanskega potniškega prometa so se od uvedbe načina plačevanja z Urbano ter brezplačnega prestopanja v roku 90 minut pred devetimi leti, bistveno nadgradile. V zadnjih letih se je s podaljšanjem linij mestnega prometa v sosednje občine Ljubljanske urbane regije in izboljševanjem storitve povečala uporaba javnega potniškega prometa, dnevne migracije osebnih avtomobilov v Ljubljano pa so se zmanjšale. V skladu z nadaljnjim ciljem povečevanja števila potnikov zato LPP letos s 1. aprilom uvaja dve novi celoletni vozovnici, ki bosta občutno pocenili potovanja potnikom. Prilagojena cena bo uvedena samo pri vrednostni vozovnici za enkratni prevoz s prestopanjem v roku 90 minut v vseh treh območjih.«

Ker smo pri vprašanju vztrajali, so nam odgovor naposled podali iz kabineta župana, MOL. Očitno so se v LPP morali posvetovati oziroma MOL prosili, naj odgovori namesto njih.

Navajajo da v MOL sledijo temeljnemu cilju trajnostne mobilnosti v mestih, ki je nadomestiti dosedanji prometni sistem z energetsko bolj učinkovitimi, okoljsko neškodljivimi, prostorsko manj potratnimi in bolj zdravimi oblikami prometa v mestu in regiji. »Ključni cilj Prometne politike MOL je med drugim spremeniti potovalne navade in izboljšati porazdelitev mobilnosti tako, da bo tretjina poti opravljenih z javnim prevozom, tretjina s kolesom in peš ter tretjina z osebnim vozilom.« 

»Električni pogon je okolju bolj prijazen od fosilnih goriv in zavedamo se, da bo tudi v Sloveniji, podobno kot drugje v Evropi, na naših cestah čedalje več električnih vozil. Prav zato je MOL maja 2013 sprejela Strategijo elektromobilnosti v MOL, ki je predvsem nadgradnja vseh že sprejetih trajnostno naravnanih strategij in ukrepov, elektromobilnost pa smo upoštevali tudi pri pripravi Celostne prometne strategije MOL (2017), ki je nadgradnja Prometne politike MOL (2012). Tudi Odlok o podrejeni rabi javnih površin in Odloka o urejanju prometni v MOL določata spremembe glede parkiranja za električna vozila (v njihov prid).«

Kot je znano, je meščanom na voljo za brezplačno uporabo šest električnih vozil Kavalir, na voljo pa je tudi električni turistični vlakec Urban. Med službenimi vozili mestne uprave in javnih podjetij MOL poleg do okolja prijaznih vozil na metan, uporabljamo tudi električna vozila, še navajajo.

»Ljubljanski potniški promet potnikom zagotavlja varen, dostopen, zanesljiv, okolju prijazen in sodoben javni potniški prevoz. V zadnjem desetletju so vozni park posodobili z 168 do okolja prijaznimi vozili, ki izpolnjujejo najvišje standarde z oznako EURO 4,  EURO 5 in EURO 6, več kot tretjino novih avtobusov pa poganja stisnjen zemeljski plin oz. metan (70). S tem že več kot 30 % mestnih avtobusov deluje na okolju prijazno gorivo, metan, in ima skoraj nični izpust delcev PM 10. V skladu s strategijo, ki je izdelana na podlagi dejanskih virov, bodo leta 2021 skoraj 80 % voznega parka sestavljala vozila, ki izpolnjujejo standard EURO 4 ali več. V letošnjem letu bomo vozni park mestnega potniškega prometa okrepili s 17 novimi, okolju prijaznimi hibridnimi avtobusi.«

V nadaljevanju so nam odgovorili še, če se e-mobilnost v Sloveniji razvija v pravo smer in ali so bili morda že izvedeni ukrepi, ki bi se jih sami lotili drugače?

»Potencial za dodatno izboljšanje strukture potovanj v prid javnega prevoza pa predstavlja organizacijsko-tehnološki razvoj železnice, avtobusnega prevoza, taksi prevozov in drugih vrst javnega prevoza. Potnik bo v bodoče izbiral le hiter in udoben prevoz z javnim potniškim prometom, ki gre lahko razvojno v korak s časom, med drugim tudi zaradi zahtev v povezavi z globalnimi vplivi onesnaževanja. Na potezi je predvsem država, za katero pričakujemo, da bo investicijska sredstva namenila za organizacijsko-tehnološki razvoj javnega prevoza na področju celotne države.«

Kljub vsem napredku in napredovanju določenih slovenskih družb na področju e-mobilnosti, lahko v Ljubljani pričakujemo le nove-zastarele avtobuse na plin, po Zeleni prestolnici Evrope pa tako večinoma ropotajo dizelski avtobusi, ki za seboj po slovenskih cestah puščajo oblake črnega dima.

Marko Vidrih

 

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Ministrstvo za obrambo bo ponovilo razpis za resničnostno serijo zaradi pomanjkanja ponudb

Ministrstvo bo zavrnilo tudi edino ustrezno ponudbo za snemanje serije, glede naslednjih korakov pa si bodo vzeli čas za razmislek.

Prijava na e-novice