Srbija mora ponovno razmisliti, ponovno določiti in ponovno začeti program pristopa k EU

Poročilo o državi za leto 2019 za Srbijo prikazuje zmedeno sliko o državi, ki jo v procesu pristopa EU dojemamo kot vodilno od priključenih v pristopna pogajanja od leta 2014, vendar očitno nima gonil, ambicij, zmogljivosti in kar je najpomembnejših rezultatov, ki bi lahko dokazali njeno napredovanje.

Poročilo ne razkriva ničesar, kar bi bilo posebej novo za državljane Srbije. Namesto tega potrjuje pomanjkanje politične volje za obravnavanje vprašanj, ki so bila v prejšnjih izdajah poročila večkrat omenjena. Poročilo za tujce predstavlja državo kandidatko za pogajanja, ki se bori z izvajanjem temeljnih demokratičnih pravil in načel, določenih v københavnskih merilih za pristop k EU, zaradi česar je Srbija zelo nizko uveljavljena kot država, ki želi postati članica EU.

To bo imelo negativen vpliv na države članice, ki so sprejele širitev EU (danes jih je ostalo le še nekaj), ki iskreno želijo pomagati Srbiji in regiji Zahodnega Balkana pri spodbujanju njihovega vključevanja v EU.

Poročilo ponuja objektivni pregled trenutnega stanja v procesu približevanja Srbije, EU. Poudarja pomen teh ključnih elementov za delovanje demokratičnih institucij, pravne države in zaščite temeljnih pravic. Ugotovitve o nujnosti ustvarjanja okolja za medstrankarski dialog predstavljajo povabilo vladi in vladajoči koaliciji, da odprejo javni dialog z opozicijskimi strankami o tem, kako izstopiti iz mrtve točke, ki jo je povzročila zloraba parlamentarnih postopkov, zloraba pomanjkanje svobode medijev, nasilje nad političnimi nasprotniki, grožnje in napadi na novinarje in organizacije civilne družbe ter kršitve svobode izražanja. Zadnji je bil posebej izpostavljen kot vprašanje, ki je zelo zaskrbljujoče, saj od lanskega poročila ni bilo doseženega nobenega napredka. Pomanjkanje politične volje za obravnavanje vprašanj, povezanih z enim od glavnih načel demokratične družbe, bi gotovo moralo biti skrb za vse državljane Srbije.

Po enem letu je bil dosežen določen napredek na področju pravne države. Žal je Srbija še vedno daleč od napredka glede stopnje pripravljenosti za prevzem obveznosti, ki izhajajo iz članstva v EU. Neupravičen politični vpliv na sodstvo, prevladujoča korupcija in neenakomerno izvajanje temeljnih pravic je spet zaskrbljujoče. Evropska komisija je ugotovila, da je treba priznati vlogo neodvisnih in regulativnih organov. To pomeni, da vlada ne posveča pozornosti delovanju teh institucij, od katerih so nekatere vključene v ustavo Srbije. V zadnjih petih letih parlament ni razpravljal niti sprejemal poročil neodvisnih institucij. Brez ustreznih sklepov parlamenta vlada ne more uvesti nujno potrebnih sprememb, ki bi izboljšale izvajanje pomembne zakonodaje, ki jo izvajajo in spremljajo neodvisni ali regulativni organi. Zato obstaja resen vprašaj glede vladnih namenov, če ne spoštuje obstoječih institucij, hkrati pa ohranja njihovo delovanje s pomanjkanjem osebja in sredstev ter ne upošteva njihovih priporočil.

Ni presenetljivo, da Evropska komisija s tem poročilom poziva vlado, naj bo objektivna v svojem sporočilu o EU kot glavnem gospodarskem in političnem partnerju.

Komisija opozarja tudi, da je pristop k EU strateška odločitev Srbije, ki jo je treba bolj aktivno in nedvoumno sporočiti v javni razpravi. To je nenavadno, a očitno opozorilo vladi države pristopnice EU, ki se pretvarja, da je vodilna v regiji, medtem ko nekateri njeni ministri odkrito postavljajo pod vprašaj usmerjenost Srbije v EU. Gre za natančno dvoumnost, na katero se sklicuje poročilo iz leta 2019.

Srbska vlada mora preoblikovati svoje komunikacijske načrte in si prizadevati za svoje sposobnosti, če želi kot verodostojen partner ES, državam članicam EU pustiti pozitiven vtis.

Evropski center za politiko (CEP) vsako leto pripravi statistični pregled ugotovitev v državnem poročilu. Pripravili smo metodologijo, ki sistem točkovanja EU prevaja v številčno lestvico. Letos kaže, da je Srbija na področju političnih kriterijev dosegla povprečno oceno 2,6, kar je nižja stopnja napredka kot leta 2017 in 2016 (2,8), medtem ko ostaja na isti ravni pripravljenosti na prevzeti obveznosti članstva v EU kot v prejšnjih dveh letih (2,2). Gre za znak pomanjkanja transformacijske moči procesa pristopa k EU in opomnik, da demokratizacija družbe ne sovpada nujno z njeno integracijsko potjo v EU. Veliko je prostora za izboljšave, tako da bi morale Evropska komisija in Srbija iz tega izluščiti lekcije.

Tudi v oddelku ekonomskih meril, ki je bilo v poročilu splošno priznano kot najbolj pozitivno, ni razloga za razburjenje. Srbija je leta 2018 (3) dosegla nižjo stopnjo napredka, kot leta 2017 (3,5) in ostala na isti ravni pripravljenosti za prevzem obveznosti članstva v EU kot v zadnjih dveh letih (3). Napredek, dosežen v pogajalskih poglavjih, je skoraj kopija poročila zadnjih let. Določen napredek je bil dosežen pri 63% (21), brez napredka pri 24% (8) in dober napredek v 12% (4) od 33 pogajalskih poglavij. Zlasti zaskrbljujoče je, da ni napredka na tistih področjih, na katerih je Srbija začela pristopna pogajanja (poglavje 5 o javnih naročilih, pogajanja, ki so se začela konec leta 2016, in poročilo komisije, da ni bilo napredka).

Zdi se, da je Srbija zamudila priložnost, ki jo je leta 2018 napovedalo sporočilo komisije o verodostojni širitvi. Zagon za vzajemnost verodostojnosti z nedvoumno vključitvijo v ponovno vzpostavitev političnega sistema in vrnitev k načelom dialoga in spoštovanju demokratičnih institucij preprosto ni bil priznan.

Morda je bila očarana s pozivom za vstop v letu 2025, Srbija pa ni prepoznala takojšnjih izzivov za svojo demokratično legitimacijo. Namesto, da bi se vsesplošna moč premaknila naprej, da bi končno živela s sloganom in »delala to zase«, Srbija ni uspešna.

Obnaša se kot potencialno najuspešnejši učenec v razredu, z jasno perspektivo svetle prihodnosti, vendar ne uspe doseči, da se ne bi ukvarjal z nenehnimi pritožbami glede poštenosti učitelja in pomanjkanja spoštovanja do sošolcev. Postalo je preveč očitno, da je proces integracije Srbije v EU odložen. Zapletenost situacije s Prištino je eden od razlogov, vendar ne sme biti izgovor, da se ne imenuje novega kandidata za prosto mesto komisarja za varstvo podatkov in svobodo obveščanja ali učinkovitejši boj proti korupciji ali izboljšanje javnih naročil. Na žalost pomanjkanje demokratičnih zmogljivosti v sedanji politični situaciji paralizira pametne pobude, vsakodnevno delo institucij, oblikovanje politik, ki temeljijo na dokazih, in potencial za napredovanje, ki še vedno obstaja (čeprav zaradi izseljenskih tokov postaja tanjše).

Poročilo o državi za leto 2019 je poziv za budnost. Leta, ki so pred nami, bodo prinesla nove izzive in novo sestavo Evropske komisije, položaj držav članic EU v zvezi s politiko širitve EU pa bo resno ogrozil politično voljo in vzdržljivost Srbije za spremembo v boljšo demokratično družbo, ki jo ureja pravna država.

Po letošnjem poročilu mora Srbija razmisliti in priznati novo priložnost za ponovni razmislek, ponovno vzpostavitev in ponovni začetek agende o pristopu k EU.

Marko Vidrih