Konec leta… Zaključevanje ocen, pritisk, domače naloge, učitelji, naporni dnevi… Pa komu se še da biti v šoli
Jutri je za večino učencev osnovnih šol zadnji šolski dan, razen za tiste srečneže, ki so ob koncu leta vzeli t.i. dopust. Večina nas komaj čaka, da dobimo v roke zaključna spričevala, ter lahko za nekaj časa šolsko torbo postavimo v kot, ker smo naveličani in utrujeni od vsakodnevnega napora zadnjih dni v šoli. Verjamem, da je težko razumeti kako nam je zadnje dni, ter nas odrasli v večini označijo za razvajenci, ter dobimo še on govor »ko smo mi hodili v šolo…«. Je bil sistem drugačen, se je v šolah delalo drugače in verjemite, da vaši zaključki šolskih let niso zgledali kot tekme za življenje in smrt.
Prejšnja leta so nam učitelji pred koncem šole dajali veliko domače naloge in nekakšnih zadolžitev, letos pa imam občutek, da se je to malo zmanjšalo. Verjetno tudi zato, ker nas zdaj pustijo, da gremo malo ven, na zrak. Nekateri nas peljejo tudi na sladoled ali na igrišče. Vsaj vzdušje je malce bolj sproščujoče in je vse veliko lažje postoriti.
Pritisk pri zaključevanju ocen je še kar visok, saj te učitelj za nameček še vpraša (vsaj pri nas), kljub temu, da imaš lahko cel kup ocen in je dokaj jasno, kaj bi iz tistega nabora ocen lahko dobil. Ocene običajno zaključujemo vsi skupaj, kar se meni osebno ne zdi pravično, saj je končna ocena stvar vsakega posameznika in ni odraz samo tistih številk, ampak tudi drugega dela, npr. rednih domačih nalog, sodelovanja pri pouku, spoštljivosti do učitelja… Konec šolskega leta je vsaj zame osebno super, ampak po drugi strani slab, ker se zavedam, da se bomo s prijatelji zdaj bolj redko videvali.
9. razred je s poukom že končal imeli so že valeto, zaključili so že z letom in jih na šoli ni več, zato je ozračje v šoli malo bolj umirjeno.
Zadnje dneve pri urah večinoma zaključujemo ocene, včasih gledamo filme ali poslušamo pesmi, tisti ki so med oceno, ali želijo oceno popraviti so še vprašani. Nekaj učencev pri pouku manjka, ker pomagajo pri različnih opravilih. V knjižnici pomagajo razvrščati učbenike, raznašajo prijavnice za dejavnosti med počitnicami, sezname šolskih potrebščin… Pri nas tisti, ki smo pri pevskem zboru smo šli na enodnevni izlet na morje, včasih imamo vaje po malici.
Dnevi znajo biti še kar naporni, ker velikokrat podaljšamo pouk, da nadomestimo ure, ki so nam odpadle. Razen tega, da učitelj lahko le zaključi, da je bilo zadosti število ur, mi od tega nimamo nič, prej je stresno, še posebej, če veš, da se moraš še učiti, ker si naslednji dan vprašan.
Meni se v šoli ne da več biti in vem, da nisem edina, ker komaj čakam počitnice, morje in dneve brez domačih naloge, učenja in šolskih obveznosti. Tudi jaz počasi potrebujem dopust – kot ga odrasli po dnevih napornega dela v službi, le da moj delovnik ne traja le 8 ur, včasih je kar cel dan. Še dobro, da je v ponedeljek zaključna prireditev. Poslovili se bomo od učiteljev, prijateljev – sošolcev in končno zajadrali v bolj mirne in sproščujoče dni.
Tako učencem, dijakom, študentom, kot njihovim staršem želim mirne in sproščujoče počitnice. Naberite si moči za novo »reševanje sveta«, naporne in utrujajoče dneve, ki nas čakajo v novem šolskem letu.
Ana Deja Prezelj
