Legendarne slovenske znamke ob katerih smo v Jugoslaviji odraščali

Avtor: Andrej Turk

Slovenija bo čez 2 leti praznovala svoj 30 rojstni dan, a na trenutke se zdi, da še marsikdo hrepeni po časih izpred 30 let. Še zelo žive so debate o tem, kako je bilo življenje v času Jugoslavije boljše, lepše in kako zdaj nič več ni v redu. Nekateri mladi so se res rodili v Jugoslaviji, hodili v osnovno šolo v Sloveniji in študirali v Evropi, a jim pogovori o tem, kako je bilo boljše pred davnimi časi ne daje službe, stanovanj, sreče … A iz »onih časov« so se v današnji čas ohranile nekatere znamke, ki pa nas razveseljujejo vsak dan in naše dneve delajo lepše in srečnejše.

Gorenjka. Polna vsega dobrega.

Zgodovina čokolade v Sloveniji ima več kot 120 letno tradicijo. Prva proizvodnja čokolade v Sloveniji se je začela v začetku leta 1896 v Brestanici, ko so v samostanu trapistov zagnali prva stroja za proizvodnjo te naslade. Redovniki so izdelovali zelo kakovostno čokolado in si leta 1912 prislužili častni naslov Imperial s simbolom leva. Več kot 30 ljudi je letno izdelalo do 40 ton čokolade.

V letu 1922 smo imeli že dve tovarni čokolade (Lesce – Gorenjka in Maribor). Gorenjka je po slabih 20 letih proizvajala do 50 ton čokolade letno. Za primerjavo, danes jo toliko naredi v samo 10 dneh.

Sprva je srce blagovne znamke predstavljala podoba Bleda, leta 1985 pa je Miki Muster na osnovi predhodne ilustracije posodobil Gorenjkino punčko z avbo, ki je postala osrednji komunikacijski element blagovne znamke Gorenjka.

Svoje ime Gorenjka je tovarna v Lescah dobila šele leta 1958, po tem, ko je bila po 2. Svetovni vojni nacionalizirana in so jo pestile mnoge težave. Z novim imenom se je začel tudi nov razvojni cikel. Leta 1964 se je priključila Tovarni bonbonov in peciva Šumi, leta 1969 je postala del Žita. V leti 1968 so prvi v takratni državi uvedli peko peciva in biskvitnega testa, kar velja za rojstvo odličnih mini rolad in rezin.

Najbolj pomembno je, da Gorenjka še danes živi in je do danes razširila ponudbo, tako da proizvaja vse od mlečne čokolade, do temne čokolade, je kombinirana z različnimi dodatki, ponuja odlična mehka peciva in dodatke za peko.

Cockta. Prve ne pozabiš nikoli.

Po navdihu ameriške Coca – Cole in po receptu Emerika Zelinka so Cockto prvič predstavili leta 1953 na prvenstvu smučarskih skokov v Planici. Najprej se je imenovala Yogocockta. Ozadje nastanka je ideja, da bi vpeljali zahodni življenjski slog. Cockta je ohranila izgled in strukturo Coca – Cole, ne vsebuje pa kofeina in ortofosforne kisline. Bila je in še je hit, v prvem letu so jo napolnili več kot milijon litrov. Proizvod Slovine je v prvih 14 letih dosegla 25 % letne rasti prodaje in je bila ena prvih jugoslovanskih proizvodnih izvoznih izdelkov. S prihodom Coca – Cole se je prodaja sicer zmanjšala. A s sloganom »Cockta – pijača naše in vaše mladosti.« se je prodaja ponovno povečala. Med 1983 in 1994 je prodaja te pijače naše in vaše mladosti zelo padla, a je svoj delež vsekakor prineslo krčenje jugoslovanskega trga in razpad Jugoslavije. Slednje je vodilo v propad podjetja Slovin.

Leta 1996 je proizvodnjo Cockte prevzelo podjetje Slovenijavino in ji povrnilo sloves. Leta 2000 je blagovno znamko Cockta odkupila Droga Kolinska, ki je prenovila podobo in začela s sloganom »Prve ne pozabiš nikoli.«. V letu 2001 se je ponovno uveljavila, le da tokrat na slovenskem trgu in počasi začela prodirati na star jugoslovanski trg.

Od leta 2010 pa je Drogo Kolinsko prevzel hrvaški holding Atlantic Group d.d., s tem pa tudi Cockto.

Fructal.

Najbolj ga poznamo po sadnih sokovih, a so v Fructalu leta 1945 predelovali malce drugačno, močnejšo pijačo. Začeli so z žganjekuho in jo v prvih letih nadgradili s kuhanjem džemov, sadnih likerjev in sokov. Prvo prelomnico v razvoju je predstavljalo leto 1963 s prehodom na industrijsko proizvodnjo sadnih sokov. Pot do vrha jim je vsekakor utrla blagovna znamka Pingo in Dvojni C. Sledenje trgu in intenzivno vlaganje v tehnologijo in njen razvoj je Fructalu prineslo sloves največjega ponudnika sadnih sokov v Jugoslaviji. Kot vodilna blagovna znamka je plasirala na trg vedno nove izdelke.

V letu 1971 se jim je pridružilo podjetje Alko. Nov mejnik je seveda bilo tudi leto 1974, ko so pričeli s proizvodnjo otroške hrane – Frutki. Bibita je bila še ena izmed uspehov podjetja, ki je svojo zgodbo pisala med 1987 do leta 2007. Leta 1999 so ukinili Pingo in Dvojni C in združili sokove pod enotno blagovno znamko Fructal.

Z razpadom Jugoslavije se jim je zaprl velik trg, ki so ga kaj kmalu nadomestili z novim – Rusija, Češka, Kanada, ZDA in Italija. Nova velika prelomnica je bilo leto 2001 pa ne zaradi novega proizvoda, ampak zaradi spremembe lastnika. Lastnik je postala Pivovarna Union, kasneje pa Pivovarna Laško Union.

V zadnjih letih se na trgu pojavljajo ponovno znamke, ki so Fructalu prinesle sloves. Tako lahko na trgovskih policah ponovno zasledite Pingo in Dvojni C.

Ljubljanske mlekarne

Ljubljana je prvo mlekarno dobila že leta 1887 – Erste Krainische Michgenossenschaft in Laibach RGMBH, ki je kmalu zašla v težave in so jo morali zapreti. A ker je bilo povpraševanje po mleku vse večje, krav pa bistveno premalo je v naslednjih 38 letih privedlo do mnogih prizadevanj za odprtje nove mlekarne, ki je bila 1925 odprta v nekdanji pivovarni v Maistrovi ulici – Združena mlekarna, pozneje pa Osrednje mlekarne. Priprava mleka za veleprodajo je bila za tedanje razmere na dokaj visoki ravni. Mleko so filtrirali, pasterizirali, hladili in avtomatsko polnili v razkužene steklenice. To mleko so prodajali pod imenom bio mleko. V nadaljnji razvoj je posegla 2. svetovna vojna. Mlekarno je prevzela Gospodarska zveza in mlekarna je propadala. Leta 1945 je bila mlekarna uničena, sicer kmalu obnovljena, a pot navzdol je dobivala svoje razsežnosti. Kot gobe po dežju so mlekarne rasle in tudi propadale.

Ljubljanske mlekarne so nastale 1956 in je združevalo Združeno mlekarno in trgovsko podjetje Mleko. Zaradi situacije na trgu so se Ljubljanske mlekarne do leta 1965 borile z velikimi finančnimi in organizacijskimi težavami. Z gospodarsko reformo so se začeli tudi lepši dnevi. Osnovna naloga mlekarne je bila oskrba potrošnikov z dobrim, zdravim mlekom in mlečnimi izdelki.

Ljubljanske mlekarne so v sedemdesetih letih odkupili 34 % vsega odkupljenega mleka v Sloveniji in 12 % v Jugoslaviji. Danes pa predelajo okoli 200 milijonov litrov mleka, ali okoli 50 % vsega odkupljenega mleka v Sloveniji.

A bolj kot po mleku – Alpskem mleku se ga večina spomni po sladoledu – Ježek, Lučka, Piran, Planica.

Na trgu imamo kar nekaj izdelkov s tradicijo iz časov naših babic in dedkov, pa tega niti ne vemo. Če je bilo v Jugoslaviji lepše, boljše ne bi vedel, ker sem se takrat raje igral s prijatelji, lizal Lučko, pil Cockto in Pingo, ter si delil Gorenjko.