RAZKRIVAMO: Kako nevarna je lahko plinska jeklenka med prevozom v prtljažniku?

Avtor: Marko Vidrih

Uporaba plina je zmeraj bolj razširjena. Danes skoraj ni gospodinjstva, ki ne bi imelo vsaj enega plinskega porabnika (štedilnik, peč, bojler, gorilnik za centralno kurjavo, žar na plin). Zaradi množične uporabe so tudi nesreče, žal, vse pogostejše.

Pri Slovenec.org smo raziskali, kakšno je stanje v Sloveniji, in se v prispevku osredotočili na varnost pri prevozu plinskih jeklenk v avtomobilih. Prevoz je namreč za podjetja zelo pomembna faza v procesu oskrbe strank z utekočinjenim plinom. Pravilen in pravočasen prevoz sta zelo pomembna dejavnika, ki vplivata tudi na zadovoljstvo strank. Dejstvo pa je, da stranke plinske jeklenke tudi same prevzemajo – a le malokatera od njih se pozanima, kako je z varnostjo pri prevozu. Kaj dejansko pa ima stranka sploh na voljo? Ali ji pri nakupu jeklenke tudi ustrezno svetujejo o varnosti med samim prevozom?

Po naših neuradnih informacijah se 80 % jeklenk proda na prodajnih mestih, le 20 % jeklenk pa je prodanih z dostavo na dom. Torej 80 % vseh prodanih jeklenk v Sloveniji prevažajo vozniki, ki niso seznanjeni z varnostjo – še več – Slovenija te težave ne ureja z nobenim zakonom, zato lahko kar vsak voznik po svoje določa, ali bo plinsko jeklenko v prtljažniku med prevozom do doma sploh kako zagozdil oziroma zavaroval. Pa mislite, da se tak voznik zaveda nevarnosti?

Iz podjetja INA SLOVENIJA, d.o.o., so nam na podlagi lastnih izkušenj razkrili, da je stanje glede prevoza jeklenk na prodajnih mestih grozljivo:

• večina kupcev prevaža jeklenke v prtljažniku – kar je nekako v redu.

S seboj imajo različne pripomočke, s katerimi skušajo pričvrstiti jeklenke, kot na primer:

• lesene zagozde,
• doma narejene raznovrstne nosilce,
• škatle ali zaboje, včasih pa celo
• podložijo jeklenko s kompletom prve pomoči za avtomobiliste.

Pri večjih avtomobilih, ki imajo v prtljažniku primeže za vezanje z vrvmi, pa tudi jeklenke pričvrščajo z vrvjo.

Le manjši delež kupcev prevaža jeklenke v potniški kabini vozila, njihova vozila [INA SLOVENIJA], ki izvajajo dostavo jeklenk na dom, pa so posebej opremljena za varen prevoz jeklenk, skladno z direktivo ADR.

Zadnje čase v medijih na žalost poročamo prav o nesrečah pri prevozu plinskih jeklenk:

»Moški je v avtomobilu vozil plinsko jeklenko, ki jo je nenadoma razneslo. Moški je ob tem utrpel hude poškodbe … Preiskava je pokazala, da naj bi 49-letni moški v prtljažnem delu avtomobila prevažal plinsko jeklenko. Med vožnjo naj bi prišlo do eksplozije plina in požara.« – Žurnal24

»Ljubljanski policisti še preiskujejo, zakaj je v kombiniranem vozilu eksplodirala plinska jeklenka …Vozilo je po eksploziji zagorelo, voznika pa so zaradi opeklin odpeljali v ljubljanski klinični center.« – 24ur

Podobnih zgodb je še kar nekaj.

Tlačna posoda ali jeklenka je namenjena skladiščenju propana, butana ali mešanice. Konstruirana je kot cilindrična horizontalna posoda. Vse tlačne posode so opremljene z ustrezno varnostno opremo, ki zagotavlja zanesljivo delovanje, in z opremo, ki je namenjena polnjenju in praznjenju plinohrama. Oprema rezervoarja mora biti takšna, kot je opisana v certifikatu o skladnosti, ki ga je odobril priglašeni organ. Pri prvih dobavah se od vsakega posameznega proizvajalca zahteva tudi certifikate posameznih elementov. Tako večina postavljenih plinohramov danes sodi v skupino tlačnih posod. Proizvodnjo le-teh urejata Pravilnik o tehničnih normativih za stabilne tlačne posode (Ur.l. SFRJ, št. 16/1983) in Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Ur. l. RS, št. 22/1991).

Navedena vsebina zgoraj se v glavnem nanaša na plinohrame za UNP, kar ne velja v celoti za jeklenke. Iz družbe Butan plin, d.d., so nam sporočili, da dobavljajo UNP (propan in propan-butan) v certificiranih vertikalnih tlačnih posodah/jeklenkah, ki so izdelane po najnovejših standardih in so pregledane v skladu z zakonodajo, ki je veljavna v Sloveniji in EU.

Zgoraj omenjena pravilnika določata predvsem opremljenost ter namestitev rezervoarjev za skladiščenje utekočinjenega naftnega plina. Predpisi prav tako določajo postopek upravljanja z utekočinjenim naftnim plinom in postopke, v katerih je treba opraviti tlačne preglede vgrajenih plinohramov. Nihče pa ne omenja varnosti pri prevozu jeklenk.

Kako je z varnostjo pri prevozu plina – predvsem jeklenk? Lahko na primer vozniki osebnih avtomobilov jeklenko peljejo kar na sovoznikovem sedežu ali mora biti v prtljažniku?

Iz gasilskega društva v Ljubljani so nam sporočili, da prevoz plinske jeklenke v kabini vozila ni le prepovedan, temveč tudi izredno nevaren. Jeklenka se lahko namreč v primeru nesreče spremeni v pravi projektil.

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa svetuje, da v primeru prevoza večjih predmetov ali nevarnih snovi najprej preverimo, ali lahko tovor sploh prevažamo – preverimo oznake na deklaraciji in poskrbimo, da je prevoz kar najbolj varen.

Varovalo (zagozda) za prevoz večjih predmetov (pnevmatika, jeklenka, drugi ovalni ali okrogli predmeti) je lahko eno od sredstev (kot tudi varovalne mreže, pasovi za pritrditev, različna stojala, kljuke in ključavnice) za zavarovanje pred premikanjem tovora v prtljažnem prostoru med vožnjo. Zelo priporočljivo je narediti tudi pregrado med potniškim delom vozila in prtljažnim prostorom, saj imajo lahko različni nepritrjeni predmeti pri trku ob hitrosti zgolj 50 km/h precejšnjo udarno silo ob naše telo.

Mobitel z maso 0,3 kg nas udari s silo 16,5 kg, dežnik z maso 0,7 kg nas udari z 38,5 kg, prenosni računalnik z maso 1,5 kg pa s kar 82,5 kg. Kako je šele z 10- oziroma 13- kilogramskimi jeklenkami?

Ob takšnih silah trka predmetov ob naše telo lahko utrpimo usodne poškodbe. Vsekakor moramo pred potovanjem preveriti, da je prtljaga ustrezno pritrjena, in tako kar najbolj zmanjšati možnost naleta predmetov ob morebitni nesreči.

Jeklenke je sicer dovoljeno prevažati v prtljažnem prostoru osebnega vozila pritrjene tako, da se ne morejo premikati in s tem ogrožati varnosti voznika in sopotnikov. Varnost same jeklenke pa je, kot že navedeno, zagotovljena s pritrditvijo, z zaprtim ventilom in nameščenim slepim čepom (zaščitna matica) proti izpustu plina.

Torej, jeklenke so zavarovane, so krivi potem vozniki sami?

Po 3. členu Zakona o prevozu nevarnega blaga (ZPNB) za prevoz nevarnega blaga v cestnem prometu velja Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), kjer je v točki 1.1.3.1 z naslovom Izjeme, povezane z namenom prevoza opredeljeno (pod točko a), v katerih določbah ADR ne velja.

Tematika vprašanj se navezuje tudi na 74. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in 2. člen Pravilnika o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu (PisRS).

Vendar pa še zmeraj nikjer ne najdemo zakona, ki bi veleval, s čim in kako pravilno pritrditi plinsko jeklenko med prevozom v prtljažniku avtomobila.

Ali obstaja kak varnostni pripomoček, da bi jeklenko v avtomobilu zavarovali pred premikanjem? Ustrezna certificirana pritrdilna sredstva (napenjalni trakovi in pritrdilne elastike) in pritrdilna mesta v vozilu že – pa je kje na voljo še kaj enostavnejšega?

Ob visokih zunanjih temperaturah in številnih zastojih, ki poleti nastajajo zaradi večjega števila vozil na naših cestah, je večja tudi verjetnost, da bi lahko prišlo do požara na vozilu. V Sloveniji je na prometnih sredstvih povprečno okoli 470 požarov na leto, kar je malo več kot eno vozilo dnevno. Ob tem se ponovno pojavlja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno, da bi bil manjši gasilni aparat del obvezne opreme – enako, kot je prva pomoč. Omenjeni gasilni aparati so v skladu z našo zakonodajo obvezni za tista vozila, ki prevažajo več jeklenk. Omenjena dodatna obvezna oprema pa je seveda dobrodošla in smiselna.

Če za preprečitev morebitnih požarov med prevažanjem plinskih jeklenk v Sloveniji na žalost nimamo nobenega zakona, ki opredeljuje varnostno ravnanje z jeklenkami med prevozom v osebnih avtomobilih, kdo je potem odgovoren pri nesrečah?

Za ravnanje z jeklenko v času prevoza je verjetno odgovorna oseba, ki jo prevaža, torej mi sami.

Iz podjetja Petrol, d.d., Ljubljana nam sporočajo, da prevoz jeklenk z utekočinjenim naftnim plinom v osnovi ureja Zakon o prevozu nevarnega blaga (ZPNB), ki pa zahteva v primeru cestnega prometa uporabo evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR). ADR se upošteva, če prevoz utekočinjenega naftnega plina v jeklenkah ni za gospodinjsko rabo, v nasprotnem primeru se upošteva le ZPNB, ki nalaga obveznosti neposredno pošiljatelju in prevozniku.

Za prevoz jeklenke (za gospodinjsko rabo) v vozilu je torej prevoznik (oziroma voznik) v skladu z ZPNB zadolžen, da jeklenko naloži v vozilo tako, da se le-ta ne more premakniti in da vozilo ni preobremenjeno. Prepoved vožnje npr. na sedežih ne obstaja, potrebno je le pravilno nalaganje, ki ne more povzročiti nevarnosti (seveda nalaganje na sedežu in privezovanje z varnostnim pasom ni ustrezno). Zahteve po ustreznosti prevoza tovora izhajajo iz navodil proizvajalca vozila:

• Tovor prevažajte v prtljažniku in ga ustrezno pritrdite.
• Tovor ne sme segati prek prtljažne police itd.

Za pravilno nalaganje tovora v cestnem prometu je v skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) treba upoštevati Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu.

Pri nalaganju jeklenk(e) v vozilo je treba obvezno upoštevati tudi naslednje:

• kajenje v vozilu je prepovedano (in prav tako med nalaganjem in razlaganjem);
• preveriti je treba, ali je ventil jeklenke dobro zaprt;
• jeklenke je prepovedano metati ali izpostavljati padcem;
• uporabljati je treba odprto vozilo ali pa zagotoviti ustrezno prezračevanje vozila – npr. odprta okna (morebitno uhajanje utekočinjenega naftnega plina se zazna razmeroma hitro,

(1) saj mu je iz preventivnih razlogov dodan »odorant«

(2) prav tako se zaznajo hladilni učinki v okolici zaradi kondenzacije in zamrznitve vodne pare v zraku, ki se vidi kot zmrzal na mestu uhajanja);

• jeklenke naložite tako, da je etiketa z nevarnostmi (še zlasti nalepka nevarnosti s simbolom plamena) dobro vidna.

Kadar gre za profesionalno rabo, torej, ko je treba upoštevati ADR (prevozniki, dostava jeklenk ipd.), je treba izvesti seveda bistveno več ukrepov. Bistvena razlika je, da je pri ADR-prevozu treba jeklenko obvezno postaviti pokonci, pri prevozu zaradi gospodinjskih potreb pa je to izvzeto.

Jeklenke z vnetljivim plinom, kamor sodi tudi jeklenka z utekočinjenim naftnim plinom, je v skladu s Pravilnikom o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil prepovedano prevažati v kabini. Uporabiti je treba ustrezen tovorni prostor, kamor sodi npr. prtljažnik vozila.

Posebne nevarnosti pri utekočinjenem naftnem plinu so povezane z njegovimi fizikalnimi lastnostmi:

• V primeru nesreče lahko pride do poškodbe ventila, ki povzroči nenadno uhajanje plina v okolico – plin v jeklenki je utekočinjen zaradi določenih atmosferskih pogojev – nadtlak, kar spremeni jeklenko v primeru nenadnega uhajanja v projektil.
• Pri segrevanju se začne tekoča faza spreminjati v naravno stanje (plinasta faza) zaradi doseženega vrelišča (uparevanje) – razmerje tekoče faze in plinaste faze v jeklenki se z naraščanjem temperature spreminja. Hkrati s tem narašča tudi tlak v jeklenki. Nenadzorovano segrevanje jeklenke lahko privede do odpovedi njenega plašča, pri čemer se vnetljiv plin hipno pomeša z zrakom v okolici in tvori eksplozivni oblak, ki se ob viru vžiga lahko vžge. V omenjenem primeru lahko pride do t. i. BLEVE (»boiling liquid expanding vapour explosion«).

Prevoze nevarnega blaga ureja ZPNB, kot je bilo že predhodno omenjeno. Urediti pa je treba še nalaganje in varovanje pred premikom (v primeru, ko ne gre za gospodinjsko rabo, je obveznosti seveda precej več). O posebni previdnosti pri delu z nevarnimi snovmi govori tudi kemijska zakonodaja, saj je treba za vsako nevarno kemikalijo upoštevati navodila iz varnostnega lista, iz katerega sledi prepoved kajenja ter drugo ukrepanje. Vse ostalo pa je urejeno s predpisi, ki urejajo premeščanje bremen, prevoz v cestnem prometu itd., prav tako že predhodno omenjeno. Ravnanja z jeklenkami torej ne moremo umestiti le v en zakon, ampak je pri tem treba upoštevali kar precej predpisov z različnih področij.

Pri pokončni postavitvi je seveda najvarneje uporabiti ustrezen konstrukcijski pripomoček za varno shranjevanje jeklenk, ki pa je obvezen le pri profesionalnih uporabnikih oziroma se uporablja le pri prevozu večjih količin jeklenk (palete »boks«, ustrezni nosilci ipd.). Za splošno uporabo je pravilna kakršna koli izvedba, ki izpolnjuje zahteve ZPNB in ZPrCP (npr. izvedba ob uporabi ustreznih trakov za zategovanje, izvedba z zalaganjem itd.)

Za varno izvedbo pri nalaganju je sicer odgovorna stranka, če je v funkciji prevoznika (voznik), vsekakor pa se ob morebitnih vprašanjih ali zaznanih očitnih nepravilnostih lahko svetuje, kako izvesti pravilno zavarovanje jeklenke, saj so vsi zaposleni na tovrstnih prodajnih mestih ustrezno usposobljeni za sodelovanje pri prevozu nevarnega blaga.

Obvezno opremo v vozilih ureja Pravilnik o delih in opremi vozil, ki določa splošno namestitev gasilnikov v vozilih za javni prevoz potnikov, avtobuse in tovorna vozila. Podrobneje se do tega opredeljuje tudi ADR, ki pa v primeru rabe nevarnega blaga za gospodinjsko rabo ne predvideva obvezne namestitve gasilnega aparata v vozilu. Trenutno sta izbira in namestitev gasilnih aparatov v ostalih primerih prepuščeni presoji in zavedanju posameznika.

V skladu z ZPrCP je voznik odgovoren, da naloži tovor tako, da le-ta ni nevaren za druge udeležence. Izpolniti je treba tudi zahtevo, ki izhaja iz ZPNB (da se npr. jeklenka ne prevrne in ob padcu povzroči nevarnosti, če pride do nenadnega uhajanja plina). V primeru gospodinjske rabe je treba upoštevati le ZPNB. V primeru, ko ne gre za gospodinjsko rabo, pa mora biti vozilo opremljeno z ustreznimi gasilnimi aparati. Zahteva izhaja iz ADR oziroma posredno iz ZPNB. V tem primeru je odgovoren pošiljatelj nevarnega blaga, ki ne sme dopustiti prevoza nevarnega blaga, če vozilo ni opremljeno z ustreznim enim ali z več gasilnimi aparati. V vsakem primeru pa se odgovornost posameznika presoja tudi skladno z določbami Obligacijskega in Kazenskega zakonika.

Kako torej varno prepeljati jeklenko domov, je problem, s katerim se uporabniki plinskih jeklenk redno srečujejo. Teh uporabnikov pa zagotovo – ni malo.