Nemčija na poti, da postane »bolna« članica EU – bo »okužila« tudi Slovenijo?
Avtor: Marko Vidrih
Nemška gospodarska rast v drugem četrtletju 2019 upada – slabi zlasti industrija. Obstaja resno tveganje, da bo slabo stanje v industriji vplivalo na celotno gospodarstvo in da bo Nemčija zdrsnila v recesijo.
Sporočilo, ki bo verjetno v poletnih počitnicah za številne nemške parlamentarce postalo trajnostno: Nemčija je na poti, da postane »bolna« članica EU. Nemška gospodarska proizvodnja se je namreč v drugem četrtletju nekoliko zmanjšala. Kot poroča statistični urad Destatis v Wiesbadnu, se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi s prvim četrtletjem zmanjšal za 0,1 odstotka.
Po popularni definiciji ekonomistov bi bila to lahko že recesija. Vendar pa, dokler se na trgu dela ta ne občuti, ekonomisti radi govorijo o – tehnični recesiji.
BDP je v drugem četrtletju v celotni Evropski uniji rahlo narasel. Celo Italija, ki trpi zaradi političnih prepirov »zmešane« populistične vlade, je od aprila do junija poročala o vsaj gospodarski stagnaciji.
Za krčenje BDP-ja v Nemčiji je kriva predvsem nemška industrija. V drugem četrtletju se je gospodarska proizvodnja v tem pomembnem sektorju zmanjšala za skoraj dva odstotka. To je državo stalo skupno približno 0,6 odstotne točke gospodarske rasti. V nasprotju s četrtim četrtletjem lani zasebna potrošnja, gradbeništvo in javni sektor niso mogli ustaviti negativnih gravitacijskih učinkov, s čimer bi pomagali gospodarstvu.
Nemški izvoz pod pritiskom
Upad je bil predvsem posledica zunanjetrgovinske menjave. Junija se je izvoz zmanjšal za več kot 8 odstotkov. To je posledica trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, gospodarske stiske okoli brexita in splošnega globalnega upadanja povpraševanja.
Zaradi tega je izvozni poslovni model Nemčije pod pritiskom. Kaže celo, da niti še vedno močan trg dela in zdravo domače gospodarstvo nista več dovolj, da bi kljubovala svetovnim pretresom.
Obstaja tveganje, da bo slabo razpoloženje panoge vplivalo na celotno gospodarstvo. Gospodarska pričakovanja ZEW za Nemčijo so se v torek znižala na najnižjo raven od leta 2011. V tem indeksu se vlagatelji sprašujejo o razmerah in obetih. A tudi razpoloženje v podjetjih je slabo, kot je nedavno pokazal indeks Ifo. V zadnjem času so številna podjetja, kot so Henkel, Continental in BASF, morala znatno zmanjšati svoje poslovne napovedi za celotno leto. Po izračunih Commerzbank so za 30 največjih borznih skupin v nemškem borznem indeksu Daxthe pričakovanja dobička v kratkem času padla za deset odstotkov. Tako drastična revizija je bila nazadnje v finančni krizi leta 2008.
Če bi Nemčija resnično zdrsnila v recesijo, bi bila to posledica mešanice svetovnih pritiskov in samostojnih strukturnih težav. Eden glavnih stebrov izvoza, avtomobilska industrija, trpi zaradi šibkega povpraševanja iz Kitajske, a tudi zaradi preusmeritve na elektromobilnost.
Inštitut za makroekonomske in ekonomske raziskave (IMK) trenutno ocenjuje nevarnost recesije na 43 odstotkov. »Nemško gospodarstvo je na robu recesije,« pravi znanstveni direktor IMK-ja Sebastian Dullien.
Analitiki Deutsche Bank so še bolj pesimistični. Po zadnjih vodilnih kazalcih pričakujejo, da bo Nemčija v tretjem četrtletju stopila v recesijo. Kot previdnostni ukrep so se napovedi rasti za celotno leto več kot prepolovile – z 0,7 na 0,3 odstotka.
Gospodarska šibkost naj bi sprožila delovanje v politiki
Že v torek je zvezni minister za delo Hubertus Heil (SPD) objavil program trga dela v primeru, da bi se Nemčija znašla v gospodarski krizi. Tudi kanclerka Angela Merkel je na dogodku v Stralsundu dejala, da si bo natančno ogledala gospodarski razvoj v drugem četrtletju in se bo, če bo to potrebno, odzvala na trenutne razmere. »Zaenkrat ne potrebujemo spodbujevalnega paketa,« je dejala Merklova. Ta ocena pa glede na številke – ni realistična.
Nižji davčni prihodki
Nemško gospodarstvo je lani zraslo za 1,4 odstotka, BDP pa se je v letu 2017 povečal za 2,2 odstotka.
Finančni minister Olaf Scholz (SPD) želi v kabinet uvesti osnove predloga proračuna za leto 2020 in srednjeročno finančno načrtovanje. Po podatkih je glavna prednostna naloga ponovno ustvariti »pozitivno ničlo«, torej proračun brez novih dolgov. Črno-rdeča koalicija mora zaradi upada davčnih prihodkov zategniti svoj pas.
Brexit: nočna mora za industrijo
Tudi če javnost ne more več poslušati o brexitu, je nemška industrija vsak dan hvaležna, da se izstop Britanije odlaga. Izvoz v Britanijo Nemčiji prinese kar 82 milijard evrov letno – vsak dan brez brexita ji prinese nekaj milijonov, ki bi se sicer odcepili. »Zaradi tega je Britanija peti najpomembnejši prodajni trg v nemškem gospodarstvu,« pravi Martin Wansleben, poslovodni direktor nemške gospodarske zbornice (DIHK). Znano je namreč, da imajo nemška podjetja v Veliki Britaniji 2500 pisarn in približno 400.000 zaposlenih, eno od osmih podjetij pa trenutno načrtuje umik proizvodnje iz Velike Britanije.
Neurejeno stanje glede brexita drži nekatera združenja krepko zunaj recesije. Nemški inštitut za ekonomske raziskave je pred kratkim v »previdnem izračunu« napovedal, da bo trd brexit leta 2020 zmanjšal nemški izvoz za vsaj 0,6 odstotka. Natančnih posledic še niso predvideli. V raziskavi svetovalne družbe KPMG je 47 odstotkov podjetij, ki sodelujejo v britansko-nemškem poslovanju, izjavilo, da so na brexit večinoma – nepripravljeni.
Trump, Nemčija in avtomobilska industrija
V ponedeljek je ameriški predsednik Donald Trump slavil zmagoslavje. EU se je strinjala, da bo začela trgovinske pogovore z ZDA. Pred letom dni je francoski predsednik Emmanuel Macron v imenu celotne EU dejal, da se Evropa ne pogaja, »dokler ima na glavo prislonjeno orožje«. Orožje v tej metafori so bile kaznovalne carine, ki jih je Trump zaračunal evropskemu blagu, nato pa grozil, da jih bo še dvigoval. Nemško gospodarstvo bi to seveda močno prizadelo.
Škodo, ki so jo povzročile kaznovalne carine na uvoz aluminija in jekla, ki veljajo od junija 2018, je DIHK v naslednjih dveh letih ocenil na približno 1,2 milijarde evrov. Dejstvo, da se EU zdaj ruši, kaže, kakšno tveganje bi pomenilo nadaljnje zniževanje izvoza v ZDA. Kazenske dajatve bi nemško avtomobilsko industrijo še posebej prizadele: maja lani je inštitut Ifo izračunal izgube v višini približno pet milijard evrov. Zvezna vlada je morebitne izgube septembra na zahtevo poslanske skupine FDP ocenila na sedem milijard evrov.
Poleg tega ima nemška avtomobilska industrija dovolj svojih težav: zamuda pri prehodu na nov sistem EU za preskušanje izpušnih plinov, posledice dizelskega škandala in pozni prehod na okolju prijazne pogone. Tveganja v avtomobilski industriji pa po zadnjem skupnem strokovnem mnenju vodilnih inštitutov za ekonomska raziskovanja »niso specifična za panogo, ampak imajo makroekonomsko težo«.
Gora dolga na Kitajskem
Avtomobili so ključnega pomena tudi za nemški izvozni posel s Kitajsko. Ljudska republika je največji trg za prodajo avtomobilov na svetu in drugi najpomembnejši trgovinski partner Nemčije. Šok je bil še toliko večji, ko je marca postalo znano, da je VW lani na Kitajskem prodaja prvič po koncu devetdesetih let upadla, ker tudi v Ljudski republiki Kitajski gospodarstvo hromi.
Gora dolga v Evropi
Tudi v Evropi je dovolj tveganj za nemško gospodarstvo. Največji problem je Italija. Že leta 2018 je bilo mogoče kazenske postopke EU preprečiti le, ker je Italija obljubila, da bo ustvarila deset milijard manj dolga od načrtovanega. Toda pred tednom dni je vlada v Rimu napovedala, da se bo nov dolg zvišal z 2,04 odstotka BDP na 2,4 odstotka, saj bo rast znašala le 0,2 namesto 1,0 odstotka.
Italija bi Evropo, če ne bi zmogla vrniti dolga v višini več kot 2,3 bilijona evrov, potegnila v resnejšo krizo kot Grčija s svojimi »samo« 320 milijardami evrov. Dejstvo, da je Evropska centralna banka že pred leti navadila gospodarstvo na posojila z ničelnimi obrestmi, je zmanjšalo upanje, da bo morala krizna finančna politika nasprotovati učinkovitim ukrepom.
Kako je v Sloveniji?
Slovenski finančni sistem je bil lani in v prvem četrtletju 2019 stabilen, vendar se sooča z vse večjimi tveganji in nadaljnja konsolidacija v bančnem sistemu bi pomagala, je nedavno sporočila centralna banka.
Negotovost na svetovnem trgu, ki izhaja iz ameriške trgovinske vojne, izstopa Britanije iz Evropske unije in političnega spora med ZDA in Iranom, bi lahko zavirala gospodarsko rast Slovenije.
Tveganja za finančno stabilnost izhajajo tudi iz močnega naraščanja cen nepremičnin v Sloveniji in skrbi zaradi dobičkonosnosti bank na podlagi nizkih obrestnih mer.
Kdaj bodo ZDA in z njo svetovno gospodarstvo padle v naslednjo recesijo?
Deset let po veliki recesiji leta 2009 se vse več ekonomistov in vlagateljev sprašuje: koliko časa lahko traja faza širjenja?
Številne opozorilne lučke so se že prižgale. Vlagatelji bežijo pred varnimi državnimi obveznicami. V ZDA so donosnosti dolgoročnih obveznic padle pod raven kratkoročnih obrestnih mer. Takšna nenormalna ali obratna krivulja donosa je v preteklosti zanesljivo napovedovala recesijo.
Gospodarstvo se je v zadnjih mesecih opazno ohladilo, vendar je večini držav recesija prizanesla – ta je opredeljena kot dve četrtini krčenja BDP.
Poleg tega je treba opozoriti na prevlado Nemčije v Evropski uniji, 11 držav članic ni prispevalo niti 1 odstotka celotne teže Unije. Te države so Malta, Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Slovenija, Hrvaška, Bolgarija, Luksemburg, Slovaška in Madžarska.
Če bi Nemčija vstopila v pravo recesijo, bi bilo to za svetovno gospodarstvo zelo slabo znamenje. Kljub temu je to lahko eden redkih primerov, ko »tehnični recesiji« ne bodo sledila velika odpuščanja in večji upad poslovne ravni.