Sledi korakov: Vlado Poredoš o 30 letnici skupine Orlek

177
Foto: Igor Gošte

Avtor: Igor Gošte

Vlado Poredoš je najbolj prepoznavno ime zagorski Orlekov in tudi med najbolj znanimi slovenskimi glasbeniki. O njem in o Orlekih, ki v tem letu praznujejo tridesetletnico neprekinjenega delovanja, je bilo že veliko povedanega, ampak, če so boste ogledali to oddajo, boste zagotovo izvedeli še kaj novega. Tudi to, da so že pred tridesetimi fantje nekaj časa igrali skupaj. »Ko sem gradil hišo, smo za nekaj časa zamrli. Imel sem čas le za šaflo in kramp,« nam pojasni Vlado, zakaj so za nekaj časa glasbo postavili v kot. Na srečo ne za dolgo. Ker je Vlado tudi Prekmurec, otroštvo in mladost je preživljal v Beltincih, je uvodoma spregovoril še o eni, za Slovence in Prekmurce, pomembni obletnici, sto letnici priključitvi Prekmurja k Sloveniji. Ponosen je, da so svoj delež k temu prispeval tudi njegovi sorodniki, predvsem Štefan Poredoš, najboljši prijatelj duhovnika Ivana Jeriča. Vesel in ponosen je na svoje prednike, ki so se pred stoti leti v Beltincih zbrali, blizu 20 tisoč navdušenih Prekmurcev je bilo, in tudi na slovesnosti istega leta povezali Prekmurce in celotno Slovenijo.

V drugem delu je spregovoril o delovanju skupine Orlek skozi čas. Z besedili, njegovim značilnim glasom in dodano harmoniko so dali svoji glasbi prepoznavni melos. Tisti, ki ste bili kdaj na njihovih koncertih, se boste strinjali z mano, da je njihova glasba tako raznovrstna, pestra in zanimiva, da ne dopušča dolgočasja. Iz njihovih besedil sijeta domoljubje in ljubezen do slovenskega jezika, kar Vlado pri nas zelo pogreša. Nerazumno mu je, da tisti, ki imajo škarje in platno, tako radi na različne slovesnosti vabijo glasbenike iz sosednih držav, predvsem izvajalce iz Hrvaške. Kaj podobnega se v soseščini zgodi zelo poredko.

V zadnjem delu je predstavil zadnji album, kdaj in kje jih bomo lahko slišali in kakšni so njihovi načrti za naslednje desetletje. Glede na to, da vsi člani skupine živijo v Zasavju, ki je bilo znana po premogu, je omenil tudi sodelovanje z lokalno umetnico Marjeto Hribar, ki oblikuje nakit in druge izdelke iz premoga, sodelovanje z Matjažem Javšnikom in Prešernovim nagrajencem Dušanom Kastelicem. Ob tem je spomnil, kako krivično je, da Prešernove nagrade ni prejel Slavko Avsenik, na čigar glasbo smo lahko vsi ponosni. Tako kot na animirane filme Kastelica, glasbo Orlekov, Prekmurje, Zasavje in še na marsikaj v naši domovini. Slišali boste tudi tri skladbe iz njihovega zadnjega albuma.

 

PUSTITE KOMENTAR