Avtor: Suzana Lara Krause
V naši družini smo ljubitelji domačih živali. Tako gospodinjstvo poleg dveh najstnikov in dveh relativno utrujenih staršev zajema tudi dva mačka, psa in morskega prašička. En izmed dveh mačkov že od včeraj popoldne poležava, ne je, ne pije, se ne premika nič več kot je nujno potrebno. Zato sva ga z možem nabasala v transporter za mačke in odpeljala k veterinarju. Po manj kot 5 minutah, v katerih sva gospe na sprejemu razložila obnašanje mačka, njegovo ime in starost, naju je sprejel prijazen mlad veterinar. Pregledal ga je, mu izmeril temperaturo in ocenil, da ima maček najverjetneje vnetje mehurja, mu dal protibolečinsko injekcijo in nama z možem navodila, na kaj naj bova pozorna. Jutri moramo na pregled. Če ne bo bolje, mu bodo vzeli kri, naredili celotno krvno sliko in rentgen trebušne votline.
Zavidam mu. Mačku. Čeprav se slabo počuti. Ne, ne zavidam mu tega, da lahko leži, medtem ko moram jaz delati. Zavidam mu hitro oskrbo. Zavidam mu še posebno zato, ker me že od včeraj zjutraj nenormalno boli leva rama. Boli do te mere, da se tudi oblečem komaj in s solzami v očeh. In čeprav me boli, nisem niti pomislila na to, da bi šla k zdravniku. Zakaj? Moja osebna zdravnica je ena tistih, ki se je v zadnjem času poslovila z delovnega mesta. Ima sicer nadomeščanje, vendar … Še prej, ko je delo potekalo »normalno«, bi ob klicu, da bi se rada naročila, ker me boli, v sprejemni pisarni rekli: »Vam ustreza naslednji teden v četrtek popoldne?« Ne, mi ne ustreza, danes je torek. In boli me že od ponedeljka, ampak naj bo. Seveda je vedno mogoče obiskati tudi dežurnega. Presrečni so, če prideš tja, pa tvoje stanje ni res urgentno. Vem, ker sem jih že slišala.
Nekako tako: maček zboli, je pregledan, preiskave so speljane, postavljena je diagnoza in se zdravi – 48 ur. Človek zboli, pokliče, se naroči, prvi pregled morda čez teden dni, potem bomo še malo počakali, če mine, če ne mine pridite čez dva tedna nazaj, takrat boste dobili napotnico, se boste spet naročili, boste šli na preiskave, postavljena bo diagnoza in se boste zdravili – približno 48 dni. Ampak za pregled mačka se plača, boste rekli. Seveda ne bo zastonj, saj nič ni zastonj. Tudi naša zdravstvena oskrba ni zastonj. Obvezno zavarovanje, dodatno zavarovanje, in če bi rad bil na vrsti dokler še dihaš, še kako zavarovanje – ali druga vrsta transakcije.
Rada bi bila maček. Da se peljem, počakam pet minut, me pregledajo, povedo, na kaj naj bom pozorna, jutri bi šla na pregled, potegnila bi kartico in do konca tedna bi bila kot nova. Ja, to bi bila rada.
Malo me sicer skrbi, sedaj, ko to pišem. Ker ne verjamem, da bo v bližnji prihodnosti kaj drugače do te mere, da bomo tudi mi lahko šli h kakemu takemu »veterinarju«, vedno pa obstaja možnost, da se bodo tisti, ki upravljajo z zdravstvenim sistemom, spomnili, da morda bi pa na isti način kot nas, zdravili tudi živali. Da se ne bomo počutili manjvredne. Po tem pisanju me rama boli do te mere, da niti ni treba, da sem maček. Lahko sem tudi kar osel …
