Konec leta 2017 je bilo ekološko kmetovanje v svetovnem merilu vključenih skoraj 70 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč. V primerjavi s koncem leta 2016 je rast znašala 20 odstotkov. Največje ekološko kmetovanje, glede na območje, je bilo zabeleženo v Avstraliji s 35,6 milijona hektarjev; drugo v Argentini s 3,4 milijona hektarjev in tretje na Kitajskem s 3 milijoni hektarjev.
Evropa skupaj je imela v letu 2017 drugo največjo površino (14,6 milijona hektarjev). Ekološko kmetovanje se je na vseh celinah povečalo po vsem svetu in je v letu 2017 predstavljalo 1,4 odstotkov celotnih svetovnih kmetijskih površin. Deleži ekoloških kmetijskih površin v primerjavi s skupnimi kmetijskimi površinami se med državami razlikujejo in so bili v letu 2017 najvišji v Lihtenštajnu (37,9 odstotkov), Samoi (37,6 odstotkov) in Avstriji (24 odstotkov). Globalni trg ekološke hrane v letu 2017 je na podlagi ocen dosegel približno 90 milijard evrov.
Struktura rabe organskega zemljišča za ekološko kmetovanje v letu 2017 je bila naslednja: več kot dve tretjini je predstavilo travinja ali pašne površine (skoraj 48,2 milijona hektarjev), 17 odstotkov (več kot 12 milijonov hektarjev) njivskih površin in 7 odstotkov trajnih nasadov (skoraj 4,9 milijona hektarjev). Raba njivskih površin je imela največji delež pri pridelavi žit in riža (skoraj 38 odstotkov vseh), pridelavi zelene krme na njivah (več kot 23 odstotkov), pridelavi oliv (10 odstotkov) ter na zelenjavi in suhih stročnicah. Med trajnimi pridelki največji delež predstavljata kava in oljke (vsaka ima skoraj 20 odstotkov organskega trajnega nasada), sledijo oreščki, grozdje ter tropsko in subtropsko sadje.
Ekološko kmetovanje v Sloveniji v letu 2018
V letu 2018 je bilo v sistem nadzora za ekološko kmetovanje vključenih 3741 kmetijskih gospodarstev (2,9 odstotkov več kot v letu 2017), od tega 3320 že ekoloških kmetijskih gospodarstev, s pridobljenim ekološkim certifikatom, preostalih 421 pa je bilo še v predelavi. V letu 2018 so vsa kmetijska gospodarstva v sistemu nadzora za ekološko kmetovanje predstavljala 5,4 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, tista, ki so že dosegla status ekoloških pridelovalcev, pa predstavljajo 4,8 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji.
V letu 2018 se je površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi povečala za 1320 ha ali 7 odstotkov v primerjavi z letom 2017 (med letoma 2016 in 2017 se je povečala za 3996 ha ali 11 odstotkov). Ekološka pridelava je bila v letu 2018 opravljena na 47.848 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (na približno 10 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi). V strukturi organskih kmetijskih zemljišč v uporabi so največji delež trajni travniki in pašniki znašali več kot 81 odstotkov. V primerjavi z letom 2017 se je v letu 2018 površina ekoloških trajnih travnikov in pašnikov zmanjšala za 1 odstotkov, najbolj se je povečala površina ekoloških vinogradov (za 37 odstotkov ali 124 ha), sadovnjakov za 14 odstotkov, oljk pa za 13 odstotkov, površina ekološko pridelane zelenjave se je povečala za 11 odstotkov.
V letu 2018 je bila pridelava sadja bistveno večja kot v letu 2017, skoraj za 6-krat. Zaradi neugodnih podnebnih razmer (zmrzal in toča) je bila pridelava sadja v letu 2017 namreč zelo nizka ali celo brez kakršnih koli pridelkov, tudi druga rastlinska pridelava je bila v letu 2017 manjša. Boljši pogoji pridelave v letu 2018 so omogočili povečanje skupne ekološke pridelave v njivah in vrtovih za 27 odstotkov, v pridelavi zelenjave pa za 21 odstotkov, proizvodnja ekoloških vinogradov pa za 15 odstotkov, v oljčnih nasadih pa za 31 odstotkov .
Zaradi velikega deleža travinja in potrebe po organskih gnojilih za ekološko kmetovanje ekološke kmetije običajno hranijo tudi govedo. Število posameznih vrst, ki jih gojijo ekološke kmetije, se razlikuje, medtem ko so v številu živali prevladovale perutnina, govedo in ovce. Med letoma 2016 in 2017 se je število živali na ekoloških kmetijah povečalo za približno 4 odstotkov. Število ekoloških čebel se je povečalo za kar 20 odstotkov, medtem ko se je število kuncev zmanjšalo za 11 odstotkov. V letu 2018 se je število živali na ekoloških kmetijah zmanjšalo za 9 odstotkov, verjetno zaradi najhujših podnebnih razmer za proizvodnjo krme za živali. Edino povečanje v primerjavi z letom 2017 je bilo v številu čebelnjakov s za 31 odstotkov.
V letu 2018 se je količina ekoloških proizvodov iz živalske proizvodnje povečala: skupna masa mesa za 26 odstotkov (goveje meso se je povečalo za 27 odstotkov, prašičje meso za 19 odstotkov, ovčje meso se je zmanjšalo za 41 odstotkov, kozje meso pa za 57 odstotkov). Povečanje je bilo značilno tudi za maso perutninskega mesa za 29 odstotkov in za maso drugih živali za 238 odstotkov. Povečanje v primerjavi z letom 2017 je bilo očitno tudi pri proizvodnji kravjega ekološkega mleka za 20 odstotkov, ovčjega in kozjega mleka pa za 2 odstotkov in 13 odstotkov. Proizvodnja medu v letu 2018 je bila za 41 odstotkov večja kot v letu 2017, proizvodnja jajc pa za 26 odstotkov večja.
Kljub rasti števila ekoloških kmetij v Sloveniji trenutno ekološko kmetovanje ni v skladu s pričakovanji in cilji iz Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015. Problemi na področju organizacije in povezovanja proizvajalci so bili opredeljeni kot najbolj problematični. Še vedno je premajhna količina in ponudba ekoloških živil, premalo usposobljenih svetovalcev za ekološko kmetovanje in pridelavo pridelkov in slab prenos znanja, pri živalskih izdelkih iz ekološkega kmetijstva se še vedno dogaja, da ekološki proizvodi gredo v konvencionalno predelavo itd.
Ministrstvo za kmetijstvo RS pravi, da si bo prizadevalo za dosego teh ciljev tudi v prihodnje, saj bo ekološko kmetovanje pomemben del strategije razvoja kmetijstva v Sloveniji po letu 2020. »Družba pričakuje kakovostno hrano in pametno upravljanje z naravnimi viri. Potrošniki čedalje bolj postavljajo pred svoje zdravje in zdravo okolje, v katerem živijo. Ekološko kmetovanje je tudi dobra podjetniška priložnost za kmete, ministrstvo pa namerava še naprej ozaveščati potrošnike o zdravi hrani in okolju ter spodbujati povpraševanje po lokalni, ekološki hrani in na drugi strani spodbujati vključevanje. in sodelovanje v verigi proizvodnje hrane,« so dejali iz Ministrstva.
Powered by Contextual Related Posts
