Korupcija je danes že skoraj povsod tudi v Sloveniji

10781
Korupcija Foto: Pixabay

Korupcija je zloraba javne oblasti (s strani izvoljenega politika ali imenovanega javnega uslužbenca) v zasebno korist. Ne le korupcija v javnosti, temveč tudi zasebna korupcija med posamezniki in podjetji, lahko zajema isto preprosto opredelitev: Korupcija je zloraba zaupane moči (po dediščini, izobraževanju, poroki, volitvah, imenovanju ali kaj drugega) za zasebno korist.

Ta širša opredelitev ne zajema samo politikov in javnih uslužbencev, temveč tudi izvršnega in finančnega direktorja podjetja, notarja, vodjo dela na delovnem mestu, skrbnika ali sprejemnega uslužbenca v zasebni šoli ali bolnišnici, trenerja in podobno.

Veliko širšo znanstveno opredelitev pojma korupcija je razvil profesor dr. Petrus van Duyne:

Korupcija je neupravičenost ali propadanje v postopku odločanja, v katerem se odloči odstopiti ali zahteva odstopanje od merila, ki bi moralo odločiti o odločanju, v zameno za nagrado ali za pričakovanje nagrade. Medtem ko ti motivi, ki vplivajo na odločanje, ne morejo biti del utemeljitve odločitve.

Večja korupcija se zgodi vsakič, ko so v »igri« večji dogodki, ki vključujejo velike vsote denarja, več igralcev ali velike količine izdelkov (denimo, ko gre za hrano in farmacevtske izdelke). Korupcija najbolje cveti v situacijah, ki vključujejo visoko tehnologijo (nihče ne razume resnične kakovosti in vrednosti izdelkov) ali v razmerah, ki so kaotične. Če pomislimo recimo na državljansko vojno: kdo je odgovoren in kdo upornik? ali naravne katastrofe, kot so potresi, poplave, suše.

Korupcija Foto: Korupcija

Globalna skupnost hitro reagira, vendar je lokalna uprava morda neurejena in dezorijentirana. Kdo vzdržuje red in mir?

Korupcija se izvaja na številnih področjih

  • politične reforme, vključno s financiranjem političnih strank in volitvami;
  • gospodarske reforme, urejanje trgov in finančnega sektorja;
  • finančni nadzor: proračun, knjigovodstvo, poročanje;
  • Javni nadzor: mediji, parlament, lokalni administratorji in sveti, registracija;
  • prost dostop do informacij in podatkov;
  • vzdrževanje javnega reda in miru;
  • izboljšanje in krepitev pravosodnega sistema;
  • institucionalne reforme: davčni sistemi, carine, javna uprava na splošno;
  • žvižgači in organizacije civilne družbe (NVO).

Vemo, da korupcija ne bo izginila iz družbe in da na koncu vse stroške korupcije plačata potrošnik in davčni zavezanec.

Korupcija ovira razvoj držav

Korupcija spodkopava gospodarski razvoj in ogroža varnost države. Prav tako spodkopava demokratične vrednote. Države članice ZN priznavajo grožnjo korupcije kar so vključile tudi v cilj v Agendi za trajnostni razvoj 2030 – države pozivajo, naj »bistveno zmanjšajo korupcijo in podkupovanje v vseh oblikah.«

Korupcija in njen vpliv

  • Uradniki v javnih zavodih prisilijo državljane k plačilu storitev, ki bi morale biti brezplačne.
  • Korumpirani politiki kradejo državne proračune.
  • Odločevalci odločitve izkrivljajo javno porabo, saj se osredotočajo na dejavnosti, ki dajejo velike podkupnine, kot so velika javna dela.
  • Mednarodna podjetja se izogibajo močno pokvarjenemu okolju – gospodarski razvoj je počasnejši, kot bi bil pri večjih tujih naložbah.

Korupcija predstavlja stroške za družbo

  • Človeška življenja

Ko ljudje ne morejo dobiti zdravstvenega varstva, varnih prostorov za bivanje in čiste vode, je ogroženo njihovo življenje. Ko se stavbe porušijo, ker so nosilci projekta gledali le na dobiček in pozabili na spoštovanje zdravstvenih in varnostnih standardov – ogrožajo življenja stanovalcev.

  • Zaupanje

Korupcija ima več kot le finančne stroške. Zmanjšuje zaupanje javnosti in pripravljenost državljanov za sodelovanje v družbi. Na primer, državljani, ki politike dojemajo kot skorumpirane, se ne trudijo glasovati na volitvah, se ukvarjati s politiko ali plačevati davkov.

  • Človekove pravice

Zaradi korupcije so kršene človekove pravice. Na primer, sodišča kršijo temeljno pravico do dostopa do pravnega varstva če obtožene poslušajo le, če ti podkupijo osebje in sodnike.

  • Neenakost

Korupcija ohranja neenakost. Podatki kažejo, da revni ljudje nesorazmerno trpijo zaradi korupcije. V gospodinjstvih z majhnimi dohodki lahko že »nujne« majhne podkupnine medicinske sestre, globoko presežejo razpoložljiv družinski dohodek.

  • Spol

Ženske včasih nosijo hujše posledice korupcije kot moški. Na primer, ker se ženske pogosteje pojavijo v zdravstvenih ustanovah v zvezi z družino, prejemajo več prošenj za podkupnino od medicinskega osebja.

  • Zločin in konflikt

Korupcija je pogosto povezana z organiziranim kriminalom. Dobro uspeva v konfliktih in vojni. Visoka stopnja korupcije lahko podaljša konflikte in potisne pokonfliktne družbe nazaj v vojno. Korupcija spodkopava tudi odgovorno ravnanje z naravnimi viri.

  • Okolje

Korupcija lahko spodkopava pobude za podnebne spremembe, saj močni akterji podkupijo svojo pot okoljskih odgovornosti v iskanju dobička.

Korupcija Foto: Pixabay

Pogoste vrste korupcije

V mnogih državah kazenski in upravni zakoni prepovedujejo različne vrste koruptivnih dejanj. Konvencija ZN proti korupciji (UNCAC) določa koruptivno kriminalno vedenje, ki bi ga države podpisnice morale vključiti v svoj pravni sistem.

Narava korupcije je pogosto spolzka in zapletena. Lahko se razvije v nove oblike, ki jih kazenski ali upravni zakon ne zajame. Zato protikorupcijski strokovnjaki poleg kazni poudarjajo tudi preprečevanje.

Nevarnost korupcije pri razvojni pomoči je jasna: pomoč se umakne s seznama prvotnih ciljev, skorumpirani politiki in uradniki pa sredstva raje porabijo za projekte, ki omogočajo osebno obogatitev. Zaradi tega, sredstva nikoli ne dosežejo najrevnejših in najbolj ranljivih državljanov, čemur smo velikokrat priča tudi v Sloveniji.

PUSTITE KOMENTAR