Ohranjanje slovenskega ljudskega običaja – blagoslov konjev in psov

Avtor: Alenka Gabrovec

Za podeželane, kmetje, ljubitelje živali je danes dvojni praznik – dan samostojnosti in enotnosti, ter Štefanovo, dan ko človek na poseben način pokaže spoštovanje do domačih živali.

Štefan je bil od nekdaj priljubljen ljudski svetnik. Bil je jeruzalemski diakon, kamnan do smrti zaradi oznanjanja krščanske vere. Za zavetnika konj, konjarjev, kočijažev kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev, kletarjev; priprošnjik proti glavobolu, bolečinam zaradi želodčnih in ledvičnih kamnov; zbadanju in obsedenosti; za srečno zadnjo … so ga v srednji in severni Evropi razglasili kot nadomestilo poganskega boga živine – Velesa. Legenda o sv. Štefanu sicer pravi, da naj bi Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja in zaradi tega v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji.

Blagoslov konj na njegov god je omenjen že v rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.

Že kar nekaj let pa skušajo ta ljudski običaj ohranjati tudi na posestvu Konjeniškega kluba Vajkard Valvasor v Kisovcu. Tudi danes se je v družbi predstavnikov kmetijskih organizacij, članic Društva kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake/Mlinše/Kolovrat in po taktirko župnika Kisovca Janeza Mraka blagoslovilo konje in pse. Številni obiskovalci so si lahko oči napasli na veličastnih živalih, se s popeljali s kočijo, kaj malega kupili na stojnicah z lokalnimi izdelki in se okrepčali s pijačo in jedačo.

Nada Starman, lastnica Golden Rancha in gostiteljica blagoslova je povedala: »Danes je pri nas potekal že tradicionalen dogodek blagoslova konjev in psov, ki pri nas poteka dva krat letno. Danes na Štefanovo in v aprilu na Jurijevo. Ta ljudski običaj skušamo že leta ohraniti, da se ljudje lahko med seboj podružijo in da v lokalno dogajanje vnesemo še nekaj novega in v sam dogodek vključimo še druga lokalna društva. Letos so nam nekaj ljudski pesmi zapele članice Društva kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake/Mlinše/Kolovrat, prav tako je bilo nekaj stolnic lokalnih predelovalcev. Imeli smo pa tudi to srečo, da so se blagoslovu pridružilo kar nekaj vidnih predstavnikov kmetijskih organizacij v Sloveniji, celo župan Zagorja Matjaž Švagan se nam je pridružil. Tudi sonce je bilo tokrat na naši strani in je bilo prijetno toplo. Na blagoslov so prišli celo konjeniki iz Moravč in iz Svete planine nad Trbovljam.

Eden izmed namenov tega druženja je tudi razvoj našega Golden Rancha in srčno upam, da bo v prihodnjem letu končno zaživela že več let prisotna ideja po eko turizmu.«

»Navada je, da se na praznik Sv. Štefana blagoslavlja konje in lepo je da se ta navada ohranja, da se ljudje družijo. Lepo je, da ta praznik združimo z državnim praznikom samostojnosti in enotnosti, ter smo Bogu hvaležni za našo domovino.« je povedal župnik Janez Mrak in izpostavil tudi pomen tradiciji in razumevanje le-te, še posebej v božičnem času, ko se samo zavedanje bistva božiča – Jezusovega rojstva umika potrošništvu in navidezni sreči. Poudaril je, da je sreča v nas in ne v darilih, ki jih v tem času dobimo.  

Miroslav Kosi, predsednik Društva SKZ je na dogodku povedal: »Dogodek je bil odlično organiziran in je odlično pokazal spoštovanje do konjev, sodelavcu človeku, ki se že tke stoletja.«

»Takšni dogodki so priložnost, da se srečamo vsi tisti, ki se na kakršenkoli način ukvarjamo s kmetijstvom in gospodarstvom, ter mogoče vsaj na ta praznični dan stopimo korak nazaj in razmislimo, oddaljeni od vsakodnevnega hitenja, kaj smo v tem letu dobrega naredili. Povzamemo svoje misli in se odločimo kaj je dejansko pomembno za nas in za našo prihodnost. Da se zavedamo, da je pomemben tudi odnos človeka do človeka in da sprejemamo tudi drugačna mnenja v naši sredini. Zavedati se moramo, da čas hitro gre in na koncu je pomembna le prijazna beseda in pozitiven odnos do vseh v naši okolici. Le na ta način lahko vse naše delo obrodi sadove« je menil Marko Cigler, podpredsednik GO, SLS.

Rok Sedminek, predsednik SKZ pri SLS je bil sicer zelo kritičen do dogodkov aktivistov v zadnjih dneh in je prepričan, ter ponosen, da se ohranjajo ljudski običaji s katerimi ljudje pokažemo spoštovanje do domačih živali: »Danes bi morali (op.a. aktivisti) priti sem in si pogledati kako izgleda spoštovanje do živali. Konec koncev se kmetje zavedamo, da so ravno živali pripomogle k lažjemu kmetovanju. Vsak dober kmet dobro skrbi za svoje živali, saj se zaveda, da bo le na ta način imel bogato letino, ter bo kmetija rodovitna.«

»Že starodavna tradicija je, da se na Štefanovo žegnja konje in sol. Konj je bil včasih glavna delavna sila. Le zdrav konj je pomenil blaginjo na kmetiji. Prav je, da se na ta način spomnimo teh časov in se skupaj družimo, kajti v današnjem času je bistveno premalo časa za ta pristna druženja in povezovanja. Prav je tudi, da se spomnimo, da je danes tudi dan samostojnosti in enotnosti. Da se Slovenci zavedamo, da imamo že kar nekaj let svojo državo in da je to svojstven privilegij. A vendar se je potrebno zavedati, da država ni sama po sebi umevna in je potrebno v dobro države vedno znova delovati in vedno znova se dokazovati, kajti na naši poti so vedno novi izzivi.« je povedal Peter Vrisk, predsednik UO Zadružne zveze Slovenije.

Blagoslova se je udeležil tudi Roman Perklič, predsednik OO SDS Zagorje ob Savi in po koncu dejal, da je vesel, da je bil povabljen na dogodek in da sta bil združena dva pomembna dogodka v eno, da so bili prisotni tudi vidi in pomembni člani kmetijskih organizacij, ki so prisotne v prazničnem duhu tudi nagovorili.

Sveti Štefan je bil od nekdaj priljubljen ljudski svetnik, zato so se ob njegovem godu razvili številni domači običaji. Cerkev na ta dan blagoslavlja sol, vodo in konje. Ponekod ohranjajo darovanje s kipci konjev okrog oltarja za blagoslov pri živini, v Prekmurju hodijo po hišah koledniki. V Kisovcu pa so zbrani vidni predstavniki kmetijske panoge poudarili pomen ohranjanja slovenske tradicije in običajev.