Ledena umetnost, ki ogreje srce
Avtorica: Katja Gantar
Že sedmo leto zapovrstjo je v zimskem času prestolnica bogatejša za izjemen kulturno-umetniško-razvedrilen prispevek Ledene dežele. Gre za prav posebno umetnost, narejeno iz obilice ton ledu, ki jo vsako leto z največjim občutkom in spretnostjo obdelajo umetniki in umetnice iz domovine in sveta.
Vsako leto je tema Ledene dežele drugačna, a vedno takšna, da preseneti s svojim izborom, ki poleg izjemnih ledenih skulptur poskrbi tudi za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, za razliko od mnogih zabaviščnih parkov in kotičkov, ki prodajajo že skoraj izpeto ameriško umetnost brez prave zgodbe.
Letošnja Ledena dežela bo na ogled na Kongresnem trgu do vključno 6. januarja, in sicer prav vsak dan med 10. in 23. uro. Tema letošnje je Zaledenela Ljubljana, kjer je mogoče videti in začutiti marsikaj: posedeti na klopci s Plečnikom, pozdraviti komaj rojenega Jezusa v jaslicah, si ogledati rimsko vprego, Argonavte, Plečnikov nerealiziran projekt: Katedralo svobode, fontano želja, kolišča in še kaj.
Vsako leto je otrokom na voljo tudi 5-metrski leden tobogan, kjer se vsako leto vrsti gneča rdečeličnih nadobudnežev. Prostor, velik 200 kvadratni metrov, je ves čas ohlajen na okoli minus pet stopinj Celzija, saj le tako lahko vsa ledena umetnost preživi ves čas razstave.
Ekskluzivno za Slovenec.org nam je Miro Rismondo, pobudnik, vodja in eden od umetnikov tega ledenega projekta, povedal, da so letos izklesali kar 60 ton ledu, in sicer v 24 dneh, seveda sta pred samim ledenim kiparjenjem pred tem potekali daljše načrtovanje in priprava. Vse letošnje umetnine je skupaj izdelalo sedem umetnikov, med njimi sta bili tudi dve ledeni ustvarjalki. »Je pa v sedmih letih pri projektu sodelovalo že sedem žensk in še več moških,« pravi sogovornik. Osnovno orodje pri ustvarjanju ledenih skulptur je motorna žaga, s katero morajo ledeni umetniki in umetnice biti zelo »na ti«, da iz ledenih blokov lahko nastanejo dih jemajoči izdelki.
»Največji izziv pri izvedbi takšnega projekta je, kako skulpture ohraniti v dovolj velikem prostoru, ki bi bil zanimiv za obiskovalce,« pravi Miro Rismondo. »Da je idejo mogoče vklesati v led, so potrebne priprave, ki potekajo skozi vse leto. Vse to nam vzame veliko časa ter seveda ogromno električne energije«, še pravi.
Kaj vse Ledena dežela ponuja letos?
Seveda je najbolje, da se – če imate le možnost – prepričate kar sami v živo, saj boste le tako lahko resnično začutili glamuroznost, drugačnost, izvirnost in ledeni sijaj skulptur iz ledu. Tudi letos je mogoče v steklenih kozarcih s pravo pijačo nazdraviti ob ledenem šanku, potem pa si ogledati ledena čudesa.
Rimsko vprego, ki obiskovalce pozdravlja takoj ob vstopu v ljubljansko zimsko pravljico, je izdelal George Lkhagva iz Mongolije, ki je letos prvič sodeloval z ekipo Ledene dežele. Takšna vprega je običajno služila rimski vojski za prevažanje tovora oziroma kot platforma, s katere so streljali lokostrelci. Rimske vprege so služile so kot del iger in bitk, ki so jih uprizarjali v arenah. A zadaj ravno rimska vprega? Seveda zato, ker je nekdaj na mestu, kjer se sedaj bohoti Ledena dežela, kraljevala antična Emona!
Argonavte z Jazonom na čelu, ki so se znašli tudi na območju Ljubljane in Vrhnike ter na območju Ljubljanskega barja premagali zmaja, je izdelala Slovenka Dalija Sega. Prav tako je izpod njenih rok nastala kulisa kolišč, pred katero se med drugim bohoti leden deblak.
Ledena Katedrala svobode, katere avtor je Janez Dolšak, je izjemna priložnost, da vidimo tudi v živo nerealizirano delo znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, za katero je načrt izdelal v letu 1947, delo pa bi moralo stati v parku Tivoli.
Tudi letos v Ledeni deželi ne gre brez ljubljanskega zmaja, tokrat v steampunk izvedbi. Steampunk je fenomen s konca 20. stoletja, ki se je pojavil kot del znanstveno-fantastičnega žanra , zanj pa so značilni fantazijski elementi s kombinacijo ozadja iz časa viktorijanske dobe oziroma časa divjega zahoda. Za to obdobje je najbolj značilno združevanje sodobne tehnologije s starinskimi napravami – tako brez urnih mehanizmov, kolesc z zobniki ne gre. Steampunk zmaja je za Ledeno deželo izdelal Bojan Grujić iz Srbije.
Naš sogovornik, vodja ledenega projekta, je letos prispeval klop z Jožetom Plečnikom, s katerim je mogoče za trenutek ali dva posedeti ter se fotografirati z njim, fontano želja, kamor lahko, da bo vaša sreča večna, vržete kovanec za srečo, ter ledeni avtomobil, v katerega se je mogoče usesti in preveriti svoje vozniške sposobnosti v najbolj zaledenelih razmerah.
Zagotovo pa boste v Ledeni deželi našli še kakšno presenečenje ter leden navdih. Čas tam bo ujet v večnost in zagotovo kakovostno preživet. »Vedno črpamo in lastne kulture, izročila to je nekako vodilo Ledene dežele vsako leto. Disneyja pri nas ne boste videli,« zaključuje Miro Rismondo. In ravno to je še dodaten razlog, da se splača priti na ogled, podpreti domače projekte ter dvigniti zavedanje glede lastne kulture in zgodovine.
Powered by Contextual Related Posts
