»Podreditev Evropistanu«
Avtor: Borut Korun
Leto v katerega smo vstopili, je tudi začetek novega desetletja in čeprav so številke let samo posledica dogovora, se nam okrogle letnice zdijo drugačne, pomembnejše, so kot nekaka časovna vrata, ki se odpirajo v nov prostor.
Ker smo Slovenci sposoben in delaven narod, zadovoljni z malim ter nagnjeni k disciplini in sodelovanju, živimo relativno dobro in se ne smemo pritoževati. To seveda ne pomeni, da ne bi moglo biti boljše in da ne bo nikoli slabše. Človeško življenje in življenje narodov je vedno v nekakem »labilnem ravnotežju« nič nam ni dano za vedno in ničesar ni, za kar se ne bi bilo treba ves čas truditi ali celo boriti. Najlepši primer za to trditev je bila slovenska osamosvojitev, ki smo se je lotili ob pravem času in s pravimi ljudmi na vodilnih mestih. Toda, brž ko je minila velika navdušenost so prišle na oblast sile, ki niso bile zavezane samostojni Sloveniji.
Kako bo v prihajajočem desetletju? Ko razmišljamo o tej bližnji bodočnosti ne smemo pozabiti, da Slovenija ni več povsem samostojna država, smo del širše evropske skupnosti. Ta Evropa seveda še zdaleč ni tako pravična in skrbna »mati« kot so nam to obljubljali pred plebiscitom. Če bi se prekršili zoper neka finančna določila bi kmalu sledil ukor, mogoče bi k nam priletel celo za to področje zadolžen komisar, ko pa jih prosimo, naj posredujejo v obmejnem sporu s Hrvaško, jim je to figo mar. To je tako, kot če bi oče na pritožbe mlajšega sina o tem, da ga maltretira starejši otrok odgovoril »zmenita se sama«.
Od Evrope torej ne smemo pričakovati razumevanje za naše težave. Nasprotno! Desetletje v katerega vstopamo, utegne biti usodno za vso Evropo. Njena politika je v klasičnem pomenu tega, kar naj bi bila politika (skrb za svoj narod) samomorilska. O tem nas je pred kratkim podučila izjava našega komisarja Janeza Lenarčiča, ki ga je na ta položaj imenovala naša (leva) vlada. Rekel je, da se Evropa stara in da bo treba še naprej uvažati ljudi iz Afrike in Azije.
Taka je politika evropskih levičarjev. Najbolj destruktivni med levimi strankami so v srednjeevropskem prostoru Levica in Zeleni. Pred nedavnim je predsednik Zelenih v Nemčiji Robert Habeck zahteval, da naj Nemčija sprejme vse otroke iz begunskih taborišč. (Družine bi seveda sledile pozneje). Leve stranke v Evropi bodo z zamenjavo prebivalstva pridobile milijone volivcev, simpatizerjev, članov in celo mnogo vodilnih politikov. Ljudje, ki prihajajo v Evropo niso »nepopisan list«, s seboj prinašajo afriško ali azijsko kulturo, jezike, religijo in ne bodo se spremenili. V veliki večini so muslimani in zato se ne bodo integrirali v evropske družbe. Evropske družbe so postale pomehkužene in poženščene, zato migranti z lahkoto zavzemajo evropski prostor. Evropska zakonodaja njihove prekrške, ki so uboji, pretepi posilstva – tudi množična, kaznuje zelo milo, če storilce sploh primejo, jo odnesejo s smešno nizkimi kaznimi saj sodišča upoštevajo drugačno kulturno okolje iz katerega izhajajo, kot olajševalno okoliščino.
V delih zahodnoevropskih mest priseljenci prevladujejo in uveljavljajo svoja pravila. S stalnim dotokom novih migrantov se njihov vpliv in njihova moč krepi – širi se prostor, ki ga zasedajo, še več jih bo med volivci in celo med politiki.
Eden vodilnih politikov stranke Zelenih v Nemčiji je Turek Cem Özdemir. Voditeljica frakcije Levice v nemškem parlamentu je Turkinja Amira Mohamed Ali. Avstrijska ministrica za pravosodje je postala 35 letna muslimanka iz Tuzle Alma Zadić. Neevropejci so vsepovsod že tudi v medijih, enakopravno sodelujejo v političnih debatah, postajajo mnenjski voditelji. Seveda bo to imelo vpliv na javno mnenje, na prevladujoči »duh časa«. In potem naenkrat ne bo več poti nazaj. Evropa bo postajala Evroarabija ali Evropistan.
Kako bo to potekalo je že leta 2015 opisal prodorni francoski pisatelj Michel Houellebecq v svojem romanu Soumission. V slovenskem jeziku je pod naslovom Podreditev izšel leta 2017. Beseda soumission v slovenščini podreditev pomeni v arabščini beseda islam. Gre torej za (brezpogojno) podreditev Alahu, ki pa je naravo te potrditve narekoval v arabskem 7. stoletju. Vemo torej, kam nas vodi ta pot.
Levičarje in nastajajoče muslimansko prebivalstvo Evrope druži velika skupna ideja – razrušiti evropsko civilizacijo (podrobneje o tem kdaj drugič). Ko bi (ko bo?) levica s pomočjo tujerodnega prebivalstva močnejša od sil, ki predstavljajo domače prebivalstvo, bodo te spremembe nepopravljive.
Levičarsko sovraštvo do kristjanov, ki je izraz sovraštva do evropske civilizacije, je pred kratkim izrazil eden vodilnih članov SD Jernej Štromajer z voščilom »Vesel božič, umazane živali«. To je sovraštvo podobno tistemu, ki ga izražajo fanatični muslimani, ki imajo jude in kristjane za opice in za svinje. Če človeka simbolično spremeniš v žival, mu odvzameš to, kar je bistveno, njegovo človeškost, njegovo nedotakljivost.
Poleg fanatičnih in vedno agresivnejših levičarjev in poleg vse bolj napadalnih džihadistov obstaja še še tretji -najmočnejši evropski igralec: kapital, evropska veleindustrija, evropski in ameriški multimilijarderji. Ti potrebujejo poceni delovno silo. Tudi ti podpirajo zamenjavo evropskega prebivalstva. Nastala je torej nenaravna in čudna koalicija levičarjev in kapitala, ki ruši evropsko civilizacijo s pomočjo masovnih migracij iz Azije in Afrike.
Razvoj gospodarstva in stalne zahteve prebivalstva po boljšem, udobnejšem življenju ni pripeljal samo do tega, da uničujemo naš planet, da imamo vedno manj otrok, ampak tudi do tega, da gospodarstvo ne pripada več posameznim narodom, ampak narodi pripadajo gospodarstvu. (Odkup Gorenja s strani Kitajcev in vse posledice, ki bodo sledile, nas bodo o tem bridko podučile). Gospodarstvo seveda ne potrebuje narodov z njihovo kulturo, identiteto, jezikom in vse kar spada k narodu, ampak potrebuje delovno silo in potrošnike. Zato smo danes priča počasnemu ukinjanju narodov in njihove suverenosti. Spomnimo se, kako brezbrižno je evropski vrh prezrl zahteve Kataloncev po samostojnosti. Nihče ni protestiral, ko so Španci na dolge zaporne kazni obsodili katalonske politike, ki so delovali demokratično in skladno z večinsko voljo Kataloncev. Tako evropski socialisti kot pretežni del evropskih ljudskih strank so v službi te gospodarske politike, katere cilj je doseči amorfno – brezoblično evropsko prebivalstvo z enotnim jezikom.
To so silnice, ki spreminjajo Evropo, ki pospešujejo migracije in zamenjujejo prebivalstvo. Ker so tudi mediji pod nadzorom, ne zvemo skoraj ničesar o posledicah teh sprememb. Večina evropskega prebivalstva se ne zaveda, kam vse to pelje. Bombardirajo ga s podatki o gospodarski rasti, organizirajo »prerokinje« kot je avtistka Greta Thunberg, govorijo nam o klimatskih spremembah na katere navadni državljani nimamo nobenega vpliva. Vse to zato, da se pustimo voditi, kamor oni hočejo, da ne spregledamo njihovih ciljev.
Powered by Contextual Related Posts
