Naprej na vsebino

Javna dela so darilo

Avtorica: Katja Gantar

Javna dela so del aktivne politike zaposlovanja, ki mnogokrat delujejo kot nevidni mediator v dobrih in manj dobrih časih na trgu zaposlovanja. Javna dela so pomemben most, preko katerega je mnogo ljudi prišlo do svoje zaposlitve, več izkušenj in znanja ter mnogokrat posledično tudi več lastne vrednosti, samozavesti ter volje do življenje. Saj delo na več nivojih krepi človeka. Vsaj če ga je ravno prav. Z javnimi deli pa ne pridobijo samo dela željni posamezniki in posameznice, temveč tudi država v najširšem smislu: manjša brezposelnost – sploh med dolgotrajno brezposelnimi, razvoj novih delovnih mest, boljša kakovost in dostop do določenih storitev so neizbežni.

Javna dela se v Sloveniji izvaja od leta 1990. Nastala so kot odziv na potrebe po pomoči prebivalcem in prebivalkam Celja po velikih poplavah. Od takrat pa do danes je bilo v javna dela vključenih že več kot 140.000 brezposelnih, po zaključku programov pa se jih je po navedbi Mavricije Batič, generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje, kar 21,2 odstotka tudi redno zaposlilo.

Mojca Ulaga, skrbnica programov javnih del na Zavodu RS za zaposlovanje, v zvezi z večplastno koristnostjo javnih del navaja naslednje: »Javna dela so prinesla socialne in ekonomske koristi vsem partnerjem: naročnikom (občinam, ministrstvom, strokovnim organizacijam), izvajalcem (neprofitnim delodajalcem) in brezposelnim osebam. Ves čas izvajanja so omogočala usposabljanja in delovno vključitev težje zaposljivih, še posebej dolgotrajno brezposelnih. Tako so ohranjali delovne navade, razvijali delovne sposobnosti in si zagotovili vsaj minimalno socialno varnost. Ponovno so pridobili občutek koristnosti, samospoštovanja in samozavesti …«

Nadaljuje še, da so v lokalnih skupnostih javna dela omogočala oziroma omogočila opravljanje storitev, ki jih neprofitni izvajalci sicer niso izvajali kot redno dejavnost, so pa bile v javnem interesu. Tako so javna dela tudi prispevala k razvoju lokalnih skupnosti.

Malo statistike

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je razvidno, da se program iz leta v leto spreminja glede na potrebe družbe na področju zaposlovanja, skozi leta pa so se v programih javnih del spreminjale tudi pravice zaposlenih. Od začetku izvajanja programa leta 1990 je bilo vanj vključenih »le« 120 posameznikov, s tem da je bilo tistega leta povprečno 44.623 brezposelnih, medtem ko je bilo leta 2000 preko javnih del zaposlenih kar 10.474 ob povprečni brezposelnosti 106.601 oseb, leta 2015 pa 5.254 ob skoraj 115.000 brezposelnih.

Vir: Zavod RS za zaposlovanje

Največji delež programov javnih del se je v prvih letih izvajal na področja kmetijstva in naravovarstva, sedaj pa že več časa predstavljajo največji delež programi s področja socialnega varstva, izobraževanja in urejanja okolja. Sicer pa se programi javnih del izvajajo na področjih kmetijstva, vzgoje in izobraževanja, športa, naravovarstva, komunale, kulture, socialnega varstva, turizma, razvoja podjetništva ali kot pomoč društvom ter drugim nevladnim organizacijam pri izvajanju njihovih dejavnosti.

Največje število udeležencev javnih del ima peto ali višjo raven izobrazbe, medtem ko je udeležencev brez izobrazbe okoli 20 odstotkov.

Pravilnik o izboru in sofinanciranju programov javnih del določa, da se sredstva za javna dela dodelijo območnim službam Zavoda glede na povprečno stopnjo brezposelnosti in delež dolgotrajno brezposelnih v posamezni območni službi, upošteva pa se tudi regijski pristop za hitrejše zmanjševanje razlik med regijami, tako ni nujno, da največ sredstev za izvajanje programa prejme prestolnica, temveč regije, kjer je stopnja brezposelnosti največja. V zadnjih letih sta največ sredstev za izvajanje programa prejeli Območna služna Murska Sobota ter Območna služba Maribor.

Kaj pa letos?

V letošnjem letu bo za javna dela na voljo približno 22 milijonov evrov proračunskih sredstev, s pomočjo katerih se bodo lahko v programe, ki jih izvajajo neprofitni delodajalci, vključile le dolgotrajno brezposelne osebe. Izvajalci lahko ponudbe predložijo od 15. 1. 2020 od 8. ure zjutraj do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 30. 4. 2020 do13h. V programe pa nameravajo vključiti najprej 1.500 dolgotrajno brezposelnih.

Glede na to, da se vsako leto na javno povabilo odzove s prijavo več programov javnih del, kot jih država lahko financira, Zavod RS za zaposlovanje letos računa, da se bodo prijavili izvajalci, ki so družbeno odgovorni in bodo dali priložnost brezposelnim, ki jim je treba posvetiti veliko pozornosti ter zagotoviti dodatno pomoč in usposabljanje, da bodo lahko uspešni pri delu in s tem v življenju. To v praksi pomeni, da država upa, da bodo sredstva prišla v roke tistim, ki so s svojimi programi resnična, ne zgolj fiktivna podpora javnemu interesu. Zadnja leta se namreč dogaja, da sredstva poidejo že prvi dan, kajti mnoga društva, zavodi in drugi so odkrili radodarno pipico. Sistem prijave deluje namreč po principu »kdor prej pride, prej melje«, kar pa omeji mnoge javne zavode, ki imajo jasno določen urnik dela, zaradi česar si ne smejo in ne morejo privoščiti stati uro ali dve pred vrati, da lahko oddajo svojo ponudbo.

Tudi letos se bodo lahko v javna dela vključevali dolgotrajno brezposelni, kar pomeni tiste, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih. Pri tem bodo imeli prednost tisti, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljeni med brezposelnimi in v tem času niso bili vključeni v noben program aktivne politike zaposlovanja, sporočajo z Zavoda RS za zaposlovanje.

Letošnja področja javnih del se bodo izvajala na področju kmetijstva, vzgoje, izobraževanja in športa, okolja in prostora, kulture, socialnega varstva ter na drugih področjih, ki zajemajo med drugim pomoč pri izvajanju programov za mlade, družine, občane, pomoč društvu ali nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu itd.

Sladko-grenka novost

Letošnje leto pa na področju javnih del prinaša nekaj novosti, in sicer se bodo lahko v programe na zgoraj omenjenih področjih – razen na področju socialnega varstva – vključili le tisti brezposelni, ki so hkrati tudi prejemniki denarne socialne pomoči. To se na prvi pogled sliši izjemno lepo, vendar se bo konec leta pokazalo, ali je bila ta odločitev smotrna. Zakaj?

Dolgotrajno brezposelni, ki so sočasno prejemniki denarne socialne pomoči, so namreč v veliki meri del ranljivih skupin, ki večinoma potrebujejo – pred ali ob vključitvi na trg dela – tudi druge vrste pomoči. Med njimi so starejši, invalidne osebe, Romi in drugi. Zelo je spodbudno, da država želi tudi z delom in vsem kar le-to prinaša opolnomočiti ranljive skupine in druge posameznike, a morda bi lahko v ta namen ustvarila kak drug program aktivnega zaposlovanja, ne pa mešala štren z javnimi deli. Zaposleni preko javnih del so do sedaj v veliki meri bili v pomoč pri spremstvu in podpori otrok s posebnimi potrebami znotraj osnovnih šol ter na drugih področjih, vendar je dejstvo, da za delo znotraj hramov kulture, vzgoje in izobraževanja ni primeren čisto vsak. Seveda ob vsem tem že iz daljave maha nekdo z zastavico diskriminacije.

V Katalogu programov javnih del je na primer navedeno, da pomoč pri učenju in druga pomoč otrokom, učencem, dijakom in drugim udeležencem izobraževanja med drugim obsega tudi izvajanje individualne pomoči pri učenju, dodatno razlago učne snovi, motivacijo za učenje, usmerjanje v aktivnejšo izrabo delovnega in prostega časa, razvijanje samostojnosti, pomoč pri učenju in jezikovno pomoč otrokom priseljencev, pomoč pri spremstvu otrok v vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, ki se izvajajo izven prostorov šole in doma, pomoč vrtcu pri izvajanju vzgojnih dejavnosti za otroke, ki niso vključeni v vrtec, stalno ali občasno pomoč pri gibanju, pripravo prostora in didaktičnih pripomočkov, prilagojenih posebnostim otroka oziroma mladostnika, vključevanje v vzgojno-izobraževalni program, spremljanje, sodelovanje in vključevanje v obogatitvene, obšolske in interesne dejavnosti. Z nekoliko posploševanja seveda se poraja vprašanje, kdo bo/bi bolj potreboval motivacijo za učenje ali življenje, morda spremstvo ali kakšno drugo dragoceno podporo? Oseba, zaposlena preko omenjenega programa, ali tisti, naj bi bil deležen njene pomoči?

Javna dela iz prve roke

A naj bo sklepa misel vseeno spodbudna, tako kot program v taki ali drugačni obliki vseeno je.

Mateja iz okolice Ljubljane, 41 let, ki je bila v program javnih del vključena leta 2008 kot ena od 3.936 oseb programa, je ekskluzivno za Slovenec.org podelila svojo izkušnjo: »V program javnih del sem bila sprejeta po obdobju leta in pol, ki sem bila prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. Zame je bilo takrat to, da sem bila izbrana v program, pravo darilo, za katerega sem še danes hvaležna. Delala sem v neprofitni organizaciji na področju socialnega varstva, ki me je takrat vzela v program tudi zato, ker sem leto pred tem pri njih opravljala program usposabljanja na delovnem mestu, ki ga ravno tako izvajal Zavod za zaposlovanje. Očitno smo bili vsi zadovoljni, ne le jaz, zato se me po izteku zaposlili sprva za določen čas, potem pa so se mi zaradi vseh izkušenj in znanja, ki sem ga pridobila takrat, odprle nove in še boljše priložnosti.«

To je le ena izmed mnogih pozitivnih izkušenj udeležencev in udeleženk programa javnih del skozi desetletja, odkar se izvaja. Malo, a veliko hkrati je potrebno, da se kot družba bolj povežemo tudi na področju zaposlovanja. Eno leto, kolikor običajno traja vključenost v program, oziroma dve leti pri posebnih ciljnih skupinah, ki zajemajo invalidne osebe, Rome in starejše, je obdobje, ki lahko s svojimi novimi možnostmi, priložnostmi, izkušnjam in novim zavedanjem doživljenjsko vpliva za človeka.

Foto: Pixabay

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice