Če se le da, vsak teden preberem eno knjigo. Toliko, da ohranjam bralno kondicijo. Če mi je katera všeč, se po navadi lotim pisanja recenzije, če pa mi ni, si rečem: kdo sem jaz, da bi kritiziral? No, včasih tudi kaj pokritiziram, če se mi zdi napisano prelahkotno, če je zgodba preveč zakomplicirana ali če je zaključek – tako kot denimo v tej knjigi, o kateri več v nadaljevanju – drugačen, kot sem pričakoval, oziroma se zgodba ne zaključi povsem. Lahko pa, da bo luč sveta ugledal še drugi del, v katerem se bo vse dokončno razpletlo.
Roman Vrzi jo ven, ki je bil napisan leta 2023, pri Založbi Primus pa je izšel letos, se kot psihološki triler zaključi s povsem enakimi besedami, kot jih nosi njegov naslov: Vrzi jo ven. To kar kliče po nadaljevanju ali pa nam avtorica ponudi priložnost, da sami vključimo domišljijo.
Kakor koli že, psihološki triler se odvija v tričlanski družini Richarda in Joanne z malčico Evie, ki je komaj pokukala na svet. Živijo v imenitni hiši na podeželju. Zdi se, da je vse v najlepšem redu, dokler se kot strela z jasnega ne pojavi Chloe, Richardova hči iz prvega, nesrečnega zakona.
Avtorica nas spretno vodi skozi zgodbo, tako da skoraj do zadnje strani ne vemo, kdo v tem psihološkem trilerju najbolj ogroža malo Evie. Je to njen oče? Njena mati, za katero kaže, da jo muči podobna poporodna depresija, kot jo je nekoč njeno mater? Ali pa že polnoletna Richardova hči Chloe, ki je bila v otroških letih priča smrti svoje mame, Richardove prve žene, in svoje male sestrice?
Je Chloe kriva za smrt mame in sestre? Je za to odgovoren njen oče? Ali pa je vse skupaj le splet nesrečnih okoliščin? Tega vam seveda ne bom zaupal. Prav tako ne, zakaj se Joanne tako močno boji za svojo hčerkico Evie. Je v ozadju paranoja? Je morda nevarna ona sama? Njen mož, ki pravi, da jo neizmerno ljubi, hkrati pa zamolči skrivnosti iz preteklosti? Ali pa Chloe, ki je enkrat sladka kot med, drugič pa dekle s strašljivim pogledom? V zgodbo se vključi tudi novinar, ki je raziskoval tragična dogodka iz Richardove prve družine in ve marsikaj.
Kakor koli že, branje te knjige vam priporočam. Je napeta in, kot rečeno, na koncu nekoliko nepredvidljiva. Morda pa je prav zato še toliko bolj zanimiva.





