Obešati na veliki zvon
Se tudi vam zdi, da vse obešamo na veliki zvon? Res je, da po navadi le tiste stvari, ki so nam v prid. Ko se nam zdi, da smo dosegli kakšen uspeh, da smo kdaj ravnali v skladu z zakonodajo, da smo glasovali po svoji vesti, da smo partnerico zaprosili za roko in podobno. Ko pa storimo napako, smo le redki, ki jo priznamo, in jo še manj obešamo na veliki zvon.
Ta izraz izhaja iz preteklosti, ko so imeli cerkveni zvonovi osrednjo vlogo pri obveščanju ljudi. Ko se je v skupnosti zgodilo nekaj izjemno pomembnega (npr. požar, vojna nevarnost, smrt pomembne osebe ali velik praznik), so začeli zvoniti z največjim zvonom v zvoniku. Glas tega zvona se je slišal najdlje in je vsem prebivalcem takoj sporočil, da gre za pomembno novico.
A kakorkoli že, imamo dve vrsti ljudi: tiste, ki se znamo soočiti tudi s svojimi težavami, boleznimi, če hočete, in tiste, ki po navadi vidijo le sosedove težave in nepravilnosti. Tako kot medije, ki po navadi nikoli ne pometejo pred svojim pragom. Še več, pišejo v korist tistim, ki jih financirajo, in v škodo tistim, ki jih ne. Če jih že „šimfajo“, jih le redko omenijo, kot da jih ni. Tako je domala v vseh lokalnih medijih, ki so pogosto orodje v rokah županov, in nič kaj dosti drugače ni v državnih, ki so v rokah politike, pogosto leve, ker je tudi večina novinarjev levih ali kar že pod levo razumemo.
Tako da je potrebno precej zastriči z ušesi (ali očmi), ko poslušamo ali beremo te ali one novice. Ne vse vzeti za čisto zlato.
Bom omenil neko zagorsko dogajanje. Pred vsakimi lokalnimi volitvami zadnjih petindvajset let in več poslušamo od „večnega“ župana Matjaža Švagana, da bo zgradil nov bazen. Najprej je bilo že vse dogovorjeno, da bo letno kopališče Selo (celo javni natečaj, kakšen naj bi bil, je bil izveden) dobilo novo podobo. Pa so ga nazadnje porušili in rekli, da bo tam nek eko vrt. Pa ni ne bazena ne kaj drugega. Mimogrede, v sosednjih Trbovljah so letno kopališče obdržali in je vse bolj obiskano kopališče. Brez „pompa“.
Vmes so zagorski župan in njegova ekipa po mojem skromnem mnenju storili marsikaj narobe v povezavi z nekdaj znamenitimi Medijskimi toplicami, ki zadnje desetletje in več v vsej svoji klavrni podobi spominjajo na mnoge napake njega in njegove ekipe. Ampak, ko so te nekdanje zelo obiskane toplice klavrno propadale, je ob glavni cesti pri Osnovni šoli Toneta Okrogarja v Zagorju, v Toplicah (ki naj bi ime dobile po topli vodi v nedrjih zemlje) pred lokalnimi volitvami stala tabla Zagorski biser. Ki jo je kakopak dal postaviti župan.
Naj vas spomnim: Občina Zagorje ob Savi je leta 2010 in ponovno leta 2017 pripravila idejne zasnove, po katerih bi staro telovadnico popolnoma porušili. Na njenem mestu oziroma tik ob njej so nameravali zgraditi popolnoma novo, večjo šolsko športno dvorano, pokrit 25-metrski plavalni bazen in manjši wellness center. Ko sem to slišal, sem županu rekel, da od tega ne bo nič. Kako prav sem imel. Ni bila zgrajena ne nova šolska športna dvorana, le prenovljena je bila, ne pokrit plavalni bazen in ne wellness center. Ampak kaj bodo zgradili, so takrat obešali na veliki zvon, ko pa niso, so molčali in se potem bahali, kako lepo so prenovili telovadnico. O bazenu pa ne duha ne sluha.
Zdaj pa spet slišimo, da bo župan (tako ljudje rečejo) zgradil nov bazen. Ko pa koga navdušenca (županovega) vprašaš, če morda ve, kdo je bil župan, ko so v Zagorju ugasnile Medijske toplice, pa bazen Selo in notranji bazen v Domu starejših na Izlakah, ki ga tudi ni več, in kje so tiste table, ki so napovedovale nov plavalni center v Toplicah, kakopak ne dobiš odgovora.
Ampak, čeprav v Zagorju skoraj nič takega nimamo, kar bi pritegnilo turiste, se zdi, da mnogi občani še vedno menijo, da imamo več kot veliko. Res pa je, da imamo večnega župana. To pa. Ki zna obešati na veliki zvon. Dejanja pa … Le kdo se spomni obljub?
Powered by Contextual Related Posts
