Alen Salihović: Rad bi, da bi se ljudje znali poslušati
Naš tokratni gost rubrike Pod kožo smo vsi… Alen Salihović, odgovorni urednik informativnega programa na Radiu Ognjišče, se je rodil v veliki družini. Oče Muharem in mama Marija (Nada) sta se spoznala kot »gastarbeiterja« v Avstriji. Oče je prihajal iz Bosne in Hercegovine, mama pa iz Zabovcev v župniji sv. Marka niže Ptuja.
»Mamina življenjska zgodba ni bila lahka. Moj dedek je pobegnil iz koncentracijskega taborišča Mauthausen, babica pa je umrla zelo mlada. Mama in njeni dve sestri so zato morale zelo zgodaj odrasti in prevzeti odgovornost za življenje. Tudi pri očetu je bilo podobno, saj je odraščal v številni družini. Oče in mama sta si ustvarila dom, v katerem nas je odraščalo devet bratov in sester. Prav iz te velike družine izhajajo vrednote, ki me spremljajo še danes – delo, medsebojna pomoč, spoštovanje in vztrajnost,« nam pove eden naših najbolj znanih radijskih novinarjev in urednikov. Seveda ga najbolj poznamo vsi tisti, ki spremljamo Radio Ognjišče. Takole pa nam je odgovoril na vprašanja.
Katera je vaša najlepša lastnost?
Rad se smejem in rad poskrbim za kakšno nedolžno potegavščino. Včasih komu s selotejpom prilepim računalniško miško na mizo, skrijem telefon ali mu v torbo podtaknem kakšno zabavno malenkost. Rad imam dobro voljo in verjamem, da je smeh eno najlepših daril, ki jih lahko podarimo drug drugemu.
Kaj je vaša slabost?
Pogosto stvari zadržim zase. Težko prosim za pomoč in marsikaj nosim v sebi dlje, kot bi bilo potrebno.
Kdo je vaš vzornik oziroma vzornica in zakaj?
Moji največji vzorniki so mama, oče ter bratje in sestre. Skupaj smo prestali veliko preizkušenj, a smo vedno ostali povezani. Naučili so me, da družina pomeni stati drug ob drugem tudi takrat, ko je najtežje.
Alen in njegova mama. Vir slike: osebni arhiv Alen Salihović.
Kdaj ste bili v življenju najsrečnejši?
Ob praznovanju svojega 40. rojstnega dne. Takrat sem še posebej začutil, koliko dobrih ljudi imam ob sebi.
Kaj vas je v življenju najbolj prizadelo ali razočaralo?
Najbolj me je prizadela smrt treh bratov. Takšne izgube človeka zaznamujejo za vse življenje.
Kdaj in kje ste izgubili nedolžnost?
V srednji šoli, na Silvestrovo.
Najljubša knjiga, glasbena skupina, glasbenik ter film ali predstava?
Med filmi imam najraje Transformerje, Harryja Potterja, Mojo lepo gospo (My Fair Lady) in Kekca.
Od glasbenikov rad poslušam Mirzo Selimovića, Michaela Bubléja in Nušo Derendo. Z nasmehom pa rečem, da so med mojimi najljubšimi glasbeniki tudi sodelavci Radia Ognjišče.
Katera jed in pijača sta vam najljubši ter kaj radi pripravite sami?
Najraje imam meso na sto in en način, ribe ter dobre solate. Med pijačami sta mi najljubša vino iz vinograda mojega botra in dobro pivo.
Eno od srečanj v slovenskih misijonih v Ruandi in Burundiju. Vir slike: osebni arhiv Alen Salihović.
Vaš najljubši praznik?
Velika noč.
Električni paneli, drva, premog ali jedrska elektrarna – in zakaj?
Drva. Dišijo po domu, po delu in po življenju. Njihov vonj me vedno spomni na otroštvo in družino.
Kaj je največja nevarnost za naš planet in kakšna je rešitev?
Največja nevarnost je egoizem ljudi na vodilnih položajih. Če tisti, ki vodijo narode, gledajo predvsem nase in ne na skupno dobro, nastajajo vojne, krivice in vedno več nemira. Svet potrebuje več odgovornosti, več poslušanja in več služenja ljudem.
Če bi lahko, kaj bi spremenili v Sloveniji oziroma na svetu?
Da bi se ljudje znali poslušati. Ne le govoriti, ampak resnično slišati drug drugega.
Vrsto let ste eden najbolj prepoznavnih novinarjev Radia Ognjišče. Sem med tistimi, ki ga vsak dan poslušam. Mnogo nas je. Kaj je po vašem tisto, kar pritegne poslušalce? Sam bi rekel, da tako imenovani pogled z druge strani, prijaznost, nebombastičnost in predvajanje dobre slovenske glasbe.
Najprej hvala, ker nas poslušate in spremljate.
Nikoli nisem študiral novinarstva. Sem vrtnarski tehnik, ki ga je življenje pripeljalo v medije. Z leti sem se naučil ene zelo pomembne stvari: gosta, ki ga povabiš v oddajo, nikoli ne imej za bedaka. Vsak človek si zasluži spoštovanje. Levi, desni, verni, neverni – vsi.
Mislim, da je prav to ena od vrednot Radia Ognjišče. Veliko ljudi ima do nas določene predsodke. Ko pridejo med nas, pa ugotovijo, da nismo zaprta ali zadrta družba. Smo ljudje, ki se znamo smejati, pogovarjati, razmišljati kritično in predvsem spoštljivo.
Lahko se z nekom popolnoma ne strinjam, vendar mora biti nestrinjanje izraženo z argumenti in ne z žaljivkami.
Ponosen sem na svoje sodelavce, ker temu ostajamo zvesti. Delo novinarja danes ni lahko, delo radia pa je še posebej zahtevno, saj smo medij trenutka – vedno moramo biti z ljudmi in za ljudi.
Verjamem, da poslušalce pritegne prav iskrenost. Kljub kritikam želimo ostati radio upanja, spoštovanja in življenja.
S poslušalci Radia Ognjišče. Vir slike: osebni arhiv Alen Salihović.
Kako gledate na slovensko medijsko krajino? Se vam zdi, da je dostikrat orodje politike? Kako se temu izogniti?
Medij je orodje politike toliko, kolikor to sam dovoli. Dobro je, da imamo različne medije. Ljudje lahko berejo, poslušajo in gledajo različne vsebine ter se sami odločijo, komu bodo zaupali.
Pri nas se je medijska krajina dolgo oblikovala predvsem okoli javne RTV in največjih komercialnih televizij. Pogosto je veljalo, da je vse, kar prihaja od drugod, manj vredno ali celo nezaželeno. To ni bilo dobro in tudi danes ni.
Ne maram etiketiranja medijev. Še manj pa tega, da ljudi že vnaprej razvrščamo na “naše” in “vaše”. Sam še vedno zaupam slovenskim medijem – levim, desnim, javnim, komercialnim, katoliškim in vsem drugim. Vesel sem vsakega medija, ki prispeva svoj pogled.
Manj sodimo, več poslušajmo, berimo in razmišljajmo.
In hvala tudi vam, ker s svojim medijem prinašate drugačen pogled na dogajanje doma in po svetu.
Hvala. V oddajah Radia Ognjišče so velikokrat prebrani komentarji novinarjev ali kolumnistov drugih medijev, nekatere oddaje pa lahko spremljamo tudi v drugih medijih, denimo na Planet TV. Mar to govori o širini in povezovanju, kar žal dostikrat v politiki ne opazimo ali pa je tega premalo?
Vesel sem, da ljudje to opazijo. Če mediji ne bomo sodelovali med seboj, kako lahko pričakujemo sodelovanje od politike?
Vedno me razveseli, ko lahko kolegu iz druge medijske hiše čestitam za dobro zgodbo ali napredovanje. To je nekaj povsem normalnega.
Sodelovanje s Planet TV pri oddaji, ki jo pripravljamo že skoraj od začetka mojega dela na Radiu Ognjišče, je zelo dobro. Posebej sem vesel, da nihče ne posega v uredniško avtonomijo. Oddajo pripravimo mi, Planet TV pa jo posname in predvaja.
Ponosen sem tudi na številne video vsebine Radia Ognjišče, pri katerih veliko dela opravi sodelavec Izidor Šček.
Mediji moramo narediti korak naprej. Ni vedno lahko, je pa prav.
Eno od snemanj v studiu Domovina. Vir slike: osebni arhiv Alen Salihović.
Tole ste pred časom objavili na svojem profilu FB: »Ob vseh kritikah, opazkah in včasih tudi žaljivkah na račun tega, da sem po očetu Bosanec, lahko danes mirno rečem: ponosen sem na svoje korenine. Ponosen sem na Bosno in Hercegovino, na ljudi, iz katerih izhajam, na zgodbe, ki so jih živeli moji starši – mama Slovenka in oče Bosanec – ter na vrednote, ki sta mi jih predala. Posebej sem ponosen na moč in pogum ljudi med vojno, ki so jo preživljali tudi moji sorodniki.« Se še vedno dogaja to, kar ste zapisali?
Da, žal se. Velikokrat nad takšnimi opazkami zamahnem z roko. Včasih pa boli. Pred kratkim smo imeli smrt v družini in takrat sem prejel dve zelo nesramni sporočili. Takšne stvari človeka prizadenejo bolj, kot bi si marsikdo mislil.
Sam se trudim, da nikogar ne žalim in nikogar ne obsojam. Če mi kaj ni prav, to povem odkrito in spoštljivo. Resnica kdaj stane prijateljstva ali povzroči tišino na drugi strani telefona, vendar verjamem, da je iskrenost vedno boljša od žalitev.
Kaj vam pomeni vera?
Vera mi pomeni odnos z Bogom. Bogu in Jezusu sem neizmerno hvaležen za njuno usmiljenje. Kljub našim napakam nam je vedno znova podarjena nova priložnost.
Življenje ni preprosto. Vsak od nas pluje skozi svoje valove. Vera teh valov ne odstrani, pomaga pa, da jih lažje premagujemo.
Oče je doma z nami pogosto molil rožni venec in nas vsako nedeljo vozil k sveti maši. Vedno je govoril: »Bog je en. Če ti kdo prisoli klofuto, nastavi še drugo lice.« Šele z leti človek zares razume globino teh besed.
Vesel sem, da me na življenjski poti spremlja Marija Pomagaj, da me Jezus včasih tudi opomni, Sveti Duh pa daje moč in modrost, da se življenje znova postavi v ravnovesje.
Vera zame ni le molitev. Vera so tudi ljudje, ki jih imam rad: moja mama, bratje in sestre z družinami, nečaki, sorodniki, boter in botra, prijatelji, sodelavci ter številni poslušalci.
Vem, da moja molitev sama po sebi ni dovolj. Potrebujem tudi molitve drugih. Zato sem iskreno hvaležen za vse ljudi, ki molijo drug za drugega. V tem vidim moč Cerkve in lepoto vere.
Srečanje v okviru projekta Anin sklad. Vir slike: osebni arhiv Alen Salihović.
Alen Salihović se je rodil v številčni družini iz Zabovcev v Občini Markovci, kjer je tudi preživel otroška leta. Osnovno šolo je obiskoval v Markovcih, srednješolsko izobraževanje pa je zaključil na Vrtnarski šoli v Celju, kjer je v sklopu sejma Flora trikrat zmagal na tekmovanju najboljših bodočih cvetličarjev. Po srednji šoli se je vpisal na Fakulteto za management v Kopru, a je kasneje študij opustil. Že kot osnovnošolec je vodil marsikatero šolsko prireditev in proslavo v domačem kraju ter sodeloval v projektih, povezanih z obujanjem starih običajev. V srednješolskem obdobju je v Dijaškem domu Celje pripravljal večere z znanimi Slovenci in sodeloval v gledaliških predstavah. Leta 2003 je v okviru primorskega centra Središče Rotunda začel delati kot voditelj lokalnih novic v koprskem studiu Radia Ognjišče (RO). Sprva je pripravljal oddaje za primorski del poslušalcev, nato pa tudi za Ljubljano, od koder poteka progam za vso Slovenijo. Leta 2007 je na povabilo Franca Boleta, ustanovitelja in direktorja RO, in Francija Trstenjaka, glavnega in odgovornega urednika, začel delati v ljubljanskem studiu RO (Šentvid), kjer je čez dve leti postal odgovorni urednik informativnega programa. Kot radijski novinar pripravlja in vodi oddaje ter piše komentarje o aktualnem političnem, družbenem in verskem dogajanju; pripravlja in moderira tematske okrogle mize o polpretekli zgodovini, slovenski osamosvojitvi, mladih v Cerkvi in medijski sliki države; poroča z raznovrstnih dogodkov, ki jih RO organizira doma in v tujini (romarska popotovanja, srečanja slušateljev, obiski slovenskih misijonarjev itd.). Ob 20-letnici slovenske samostojnosti je uredil zbornik Slovenskih 20 (2011), ob 70-letnici konca druge svetovne vojne pa skupaj s profesorjem Janezom Juhantom pripravil še zbornik Resnica in sočutje (2015). Kot moderator raznih prireditev dela po vsej Sloveniji. Povezan je ostal z domačo župnijo sv. Marka, kjer ob večjih cerkvenih praznikih prav tako stopi za mikrofon. Nastopal je v ljubiteljskem gledališču Društva Blaž Potočnikova čitalnica v Šentvidu, kjer je doslej igral v dveh celovečernih predstavah (To imamo v družini; Angel varuh ali kdo je gospod Shaffler ?). Dejaven pa je bil tudi v ustanovi Anin sklad, ki si prizadeva za pomoč družinam z več otroki.
Powered by Contextual Related Posts
