Naprej na vsebino

Jože Plečnik, slovenski arhitekt, ki je dodobra zaznamoval Slovenijo

Zgodovina Ljubljane je najbolje prikazana po mestnih ulicah. Stavbe iz različnih časovnih obdobij in arhitekturnih slogov pripovedujejo zgodbe prednikov. Stavbe po mestu se medsebojno dopolnjujejo in ustvarjajo čudovito arhitekturo Ljubljane.

Zahvaljujoč delu Jožeta Plečnika je glavno mesto Slovenije kot celota umetniško delo, urbanistično načrtovanje in arhitektura. Je eno redkih mest, ki je bilo tako močno zaznamovano od enega samega arhitekta. Plečnikovo Ljubljano odlikujeta kopenska in vodna os. Kopenska os teče od arhitektove lastne hiše v Trnovem čez Trnovski most, po Emonski in Vegovi ulici do centra mesta s Kongresnim trgom in parkom Zvezda.

Plečnikovi načrti za vodno os so vključevali zasnove nasipov reke Ljubljanice na nabrežju Trnovo, na Gradaščici, Tromostovje, glavni trg in bregovi reke Ljubljanice. S preoblikovanjem rečnih bregov in mostov ter premišljenim postavljanjem zasaditev, ki so tako pomembne arhitekturne značilnosti je Jože Plečnik mestu ob Ljubljanici dal mediteranski okus.

Jože Plečnik in Ljubljana

Jože Plečnik (23. januarja 1872 – 7. januarja 1957) je bil slovenski arhitekt, ki je močno vplival na sodobno identiteto Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, predvsem pri oblikovanju ikoničnega Tromostovja, arkade z mestno tržnico in ribarnico, zapornica na Ljubljanici, stavba NUK, osrednje sprehajališče v Tivoliju, Čevljarski most, mestno pokopališče Žale, celostna prenova številnih ambientov v mestu ter na Ljubljanskem gradu – Šance, itd. Njegov arhitekturni odtis na Ljubljano primerjajo z vplivom Antonija Gaudíja na Barcelono.

Jože Plečnik Vir slik: Wikipedia

Jože Plečnik je uporabljal slog, povezan z arhitekturo dunajske secesije (vrsta Art Nouveauja). Poleg Ljubljane je veliko delal na Dunaju, v Beogradu in na Praškem gradu. Vplival je na avantgardni češki kubizem. Jože Plečnik je tudi ustanovni član ljubljanske šole za arhitekturo, ki se ji je pridružil na povabilo Ivana Vurnika, še enega vrhunskega ljubljanskega arhitekta.

Jože Plečnik in njegovo življenje

Jože Plečnik se je rodil v Ljubljani, na Kranjskem, v Avstro-Ogrski, današnji Sloveniji. Študiral je pri znamenitem dunajskem arhitektu in vzgojitelju Ottu Wagnerju in do leta 1900 samostojno deloval v Wagnerjevi pisarni za arhitekturo.

Jože Plečnik in njegovo delo

Med letoma 1900 in 1910 je na Dunaju zasnoval Langerjevo hišo (1900) in Zacherlhaus (1903-1905).

Njegova gradnja cerkve Svetega Duha iz leta 1910–1913 (Heilig-Geist-Kirche) je izjemna zaradi inovativne uporabe betona kot strukture in zunanje površine ter tudi zaradi abstrahiranega klasičnega pristopa. Najbolj radikalna je cerkvena kripta s svojimi vitkimi betonskimi stebri in kotnimi, kubističnimi kapiteli in podstavki.

Jože Plečnik se je leta 1911 preselil v Prago, kjer je poučeval na visoki šoli za umetnost in obrt. Takratni češkoslovaški predsednik Tomáš Masaryk je leta 1920 imenoval Plečnika za glavnega arhitekta za obnovo praškega gradu. Od leta 1920 do 1934 je Jože Plečnik na gradu dokončal širok spekter projektov, vključno s prenovo vrtov in dvorišč, zasnovo in postavitvijo spomenikov in skulptur ter zasnovo številnih novih notranjih prostorov, vključno z dvorano, dokončano leta 1930, ki vsebuje tri stopnje abstrahiranih dorskih kolonad. Njegovo zadnje delo v Pragi je bila izrazita modernistična cerkev Najsvetejšega Srca našega Gospoda (Rimokatoliška, 1929–32).

Po ustanovitvi ljubljanske arhitekturne šole v Ljubljani leta 1921 ga je kolega slovenski arhitekt Ivan Vurnik povabil k ustanovni fakulteti. Jože Plečnik se je nato posvetil poučevanju arhitekture na ljubljanski univerzi. Jože Plečnik je v Ljubljani ostal do svoje smrti in prav v tem mestu je njegov vpliv arhitekta najbolj opazen.

Dati Ljubljani svojo moderno identiteto

Jože Plečnik je prestolnici Slovenije, mestu Ljubljani, dal sodobno identiteto z oblikovanjem ikoničnih stavb, kot je stavba Slovenske narodne in univerzitetne knjižnice. Oblikoval je tudi druge pomembne zgradbe, vključno s pisarnami zavarovalnice Vzajemna in prispeval k številnim državljanskim izboljšavam. Obnovil je mestne mostove in bregove Ljubljanice ter zasnoval ljubljanske odprte tržne stavbe, ljubljansko pokopališče, parke, itd. Objekte, ki jih je oblikoval Jože Plečnik, je zgradil konstruktor Matko Curk.

V komunističnem obdobju slovenske zgodovine je Jože Plečnik kot katolik izpadel naklonjen in njegova učiteljska vloga na univerzi se je postopoma zmanjševala, ker je bil star več kot 70 let. Prejemal je vse manj naročnin, čeprav je v petdesetih letih dokončal nekaj manjših spomenikov, fontan in obnavljanja cerkva. Jože Plečnik je umrl leta 1957 in na Žalah prejel uradni državni pogreb.

Jože Plečnik in njegova zapuščina

Kompleks Plečnikove hiše je danes kulturni spomenik državnega pomena. Po smrti

Jožeta Plečnika je za njegovo zapuščino skrbel nečak arhitekta. Po smrti Plečnikovega nečaka, je posest in vso opremo kupila Mestna občina Ljubljana. Leta 1972 je mesto ustanovilo ljubljanski muzej arhitekture, kjer se je kot del tega, leta 1974, širši javnosti odprla Plečnikova hiša. Potem ko je bil, v letu 2010, kompleks določen za nacionalno pomemben spomenik, je bila odgovornost za upravljanje Plečnikove hiše dodeljena Muzeju in Ljubljanski galeriji.

Jože Plečnik Vir slik: Wikipedia

Od nedavne celovite in interdisciplinarne prenove je zdaj ta edinstveni muzej, zdaj dopolnjuje še razstava o Plečnikovem delu in življenju, študijski center in začasno urejena območja razstave, predstavitve in izobraževalni programi za različne fokusne skupine. S prenovo je Plečnikova hiša postala izhodišče za raziskovanje Plečnikove Ljubljane in ustvarjalni duh velikega mojstra – ikone slovenske prestolnice.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice