Naprej na vsebino

Blatni čevlji in klaviatura v nahrbtniku

Intervju s pedagogom in glasbenikom Petrom Gantarjem

Avtorica: Katja Gantar

Se lahko, prosim, na kratko predstavite?

Sem človek, ki me v življenju najbolj zanimajo ljudje, narava in glasba. Običajno pred materialnimi stvarmi, ki jih v sodobni družbi že tako za osnovno in »normalno« življenje potrebujemo preveč. Dajem prednost notranjim občutkom, zavedanju, radovednosti in raziskovanju. Meni na primer glasba ne pomeni prav veliko, če je ne povezujem s svojo družino, ljudmi in naravo.

Koliko časa se že ukvarjate z glasbo in kako se je vse skupaj začelo?

Z glasbo se ukvarjam že iz časa srednje šole, ko sem začel igrati bobne v punk skupini Drajtšponarji. Beseda »drajtšponarji« je bil v času moje srednje šole šaljiv izraz za ljudi, ki so igrali hrupno kitarsko glasbo bodisi rock, punk ali metal, se pravi ljudje, ki so drgnili (šponali) po strunah (dratih) kitare, kolikor se je le dalo. Oprema, ki smo jo takrat uporabljali, je bila za današnje razmere res slaba. Spomnim se, da smo imeli doma narejen kitarski ojačevalec, ki se je tako pregreval, da smo morali zanj montirali še dodatni ventilator, ki smo ga vzeli iz stare havbe za sušenje las. Pevec pa je imel v rokah namesto mikrofona ogromen zvočnik iz starega radija, ki sem ga našel na bližnjem odpadu, ki je bil občasno tudi naša brezplačna second hand trgovina. Ta zvočnik je bil spet priklopljen na doma narejen ojačevalec in prav spomnim se, da je ves čas na njem gorela lučka za preobremenitev, kadar koli je vokalist le odprl usta. V tistih časih smo imeli malo denarja in opreme, imeli pa smo izredno voljo in ogromen interes za ustvarjanje lastne glasbe.

Kaj je najbolj vplivalo na vaše glasbeno ustvarjanje?

Na moje glasbeno ustvarjanje so najbolj vplivali ljudje, ki so kljub bombardiranju s popularno glasbo imeli toliko žilice za raziskovanje in pravzaprav tudi hrbtenice, da so bili zvesti drugačni in kakovostni glasbi, ki so mi jo nato tudi predstavili. Ti ljudje so mi pustili dober temelj, da sem lahko nadaljeval z raziskovanjem sam in odkril neslutene moči in poti čustev ter domišljije, ki jih ponuja glasba. Nikoli zares nisem razumel ljudi, ki poslušajo le glasbo z radija in televizije, po sistemu »kar pade, pade«, oziroma ljudi, ki so zvesti le eni zvrsti glasbe in se vse življenje oklepajo le njim znane in preverjene glasbe.

Kakšna glasbena zvrst je najbolj tipična za vas in iz kje črpate navdih?

Meni je že dolgo časa všeč samo glasba in se žanrsko ne opredeljujem. Zanima me praktično vse, kar je domiselno, iskreno, drugačno, zabavno, nenavadno, čudno, ekstremno, plesno, meditativno, umetniško … Glasba, ki pa jo sicer poslušam več, pa je alternativna rock, punk in metal glasba v vseh možnih zvrsteh in podzvrsteh, elektronska avantgardna glasba, plesna elektronska glasba v vseh možnih oblikah, ljudska glasba s celega sveta, klasična glasba, še posebej v obdobju srednjega veka in renesanse, ambientalna, meditativna ter eksperimentalna glasba. Zelo veliko zanimive in izvirne glasbe zase najdem tudi v filmih, risankah in video igrah. Možnosti je neomejeno. Navdih za ustvarjanje glasbe črpam predvsem iz vedno zanimive narave, ljudi in svojih notranjih občutkov. Včasih pa se mi melodija kar pojavi v glavi in jo moram nato le spraviti v vsem slišno obliko.

Po poklicu ste pedagog. Kako se vaše glasbeno in umetniško udejstvovanje odraža pri vašem delu?

Otrokom zelo rad predstavljam glasbo, ki je ni moč veliko slišati na radijskih in televizijskih valovih. Isto počnem tudi z drugimi učnimi vsebinami. Seveda, kolikor to učni načrt dopušča. Otrokom vedno rad predstavim drugačne stvari, ki v družbi niso ravno popularne, a imajo izredno kakovost in globino. Lahko bi rekel, da stvari, ki (še) imajo dušo, stvari, ki dihajo sveže, čeprav so morda res stare, ter stvari, ki povzdigujejo in ohranjajo vrednote v najširšem smislu … To so stvari, s katerimi se bodo v življenju zaradi vse bolj nasilne potrošniške instant pop kulture težko srečali. Vedno seveda pazim, da so te drugačne vsebine primerne glede na starost otrok in njihovo zrelost. Kakovostno umetnost, ki se izgublja v poplavi poceni popularizma, je vsak da teže najti … To rad primerjam s tem, da je na zemlji blata in gnoja povsod, kolikor hočeš, če pa hočeš dobiti drage in lepe kamne, pa je treba veliko razumeti, da sploh vemo, kje lahko začnemo raziskovati. Nato pa je treba še brskati in kopati, če hočemo priti do teh dragocenosti.

Ste aktivni v kakšnem društvu?

Aktiven sem v Društvu Računalniški muzej, ki se ukvarja z zgodovino računalništva in informatike. V muzeju sem med drugim aktiven tudi kot hišni DJ, kjer vrtim na raznih srečanjih, povečini glasbo iz računalniških video iger in animacij.

Kje ste do sedaj nastopali kot del skupine Drajtšponarji, kot DJ in kot avtor lastne glasbe?

Kot bobnar skupine Drajtšponarji sem do sedaj nastopil na približno 30 koncertih po vsej Sloveniji. S skupino smo v šestih letih delovanja posneli štiri albume na avdio kasetah in enega na CD-ju, dvakrat smo bili gostje v oddaji Pomp na RTV Slovenija, kjer smo vsakokrat odigrali po eno pesem. Imeli smo tudi tridnevno turnejo po Sloveniji s kanadskimi Terror of Tiny Town. Med aktivnostjo v glasbeni skupini Drajtšponarji sem vzporedno posnel še ogromno demo kaset z raznoraznimi eksperimentalnimi zvoki – od elektronike, punka pa vse do hrupnih simfonij. V letu 2000 me je začela vedno bolj navduševati tudi elektronska glasba, zato je moje zanimanje za takratno glasbeno skupino počasi začelo popuščati, pa tudi ostalim članom se ni dalo več toliko vlagati v dotično glasbo, tako da smo počasi končali z igranjem. Od takrat naprej smo izvedli z Drajtšponarji le še en sam reunion koncert v letu 2008, in sicer na Vrhniki.

Od leta 2000 sem intenzivno pričel eksperimentirati z elektronsko glasbo in pričel pod imenom Pero-Fotar ustvarjati tudi lastno avtorsko glasbo, ki je bila neka mešanica chiptune, punk in happy hardcore zvrsti. V tem obdobju sem posnel pet glasbenih albumom v »naredi si sam« duhu. V tem obdobju sem veliko nastopal tudi kot DJ Pero-Fotar ter skupaj z dvema prijateljema smo ustanovili DJ-skupino Fatal Error, kjer smo kot trije DJ-ji vrteli večinoma vse možne zvrsti elektronske glasbe, kjer so bili v ospredju bolj zvoki elektronskih klaviatur kot pa udarci plesnih ritmov. Kot DJ Pero-Fotar sem nastopal po vsej Sloveniji. V tem duhu smo izvedli čez 40 zabav. Kot avtor lastne glasbe pa sem v živo nastopil enkrat, in sicer na Noise festivalu 2002 v Ljubljani. Svojo avtorsko glasbo sem v tem obdobju prispeval tudi za glasbeno video igro namenjeno mobilnim telefonom. Po letu 2010 sem si vzel pavzo ter se intenzivno posvetil družinskim obveznostim, od leta 2018 pa sem spet bolj aktiven. Sedaj občasno kot DJ Peter Gantar vrtim po večini glasbo iz računalniških video iger in animacija ter filmsko glasbo, ki vsebuje različne glasbene stile. V prostem času igram na klaviature ter občasno posnamem svoj avtorski komad ali pa naredim priredbo pozabljenih pesmi vseh možnih zvrsti ter posnamem video, ki ga potem objavim na svojem Youtube kanalu. Včasih pa si vzamem glasbeno opremo kar s seboj na pot in igram v zadnjem delu avta kje ob cesti sebi in vsem, ki pripeljejo mimo, še večkrat pa igram v naravi. To izgleda tako, da v nahrbtnik zbašem najmanjšo klaviaturo na baterije in se potem ves dan sprehajam po naravi in jo raziskujem. Občasno se ustavim ter zaigram samemu sebi ter morebitnim živalskih poslušalcem.  

Foto: Katja Gantar

Kje je mogoče  poslušati vašo glasbo? Imate kak spletni kanal?

Mojo najnovejšo glasbo lahko poslušate na mojem Youtube kanalu, kjer poleg svoje glasbe objavljam tudi omenjene priredbe. Za vse, ki imate kako vprašanje, ponudbo za vrtenje glasbe ali če potrebujete avtorsko glasbo pa vaših merah, mi lahko pišete tudi na e-naslov: peterxgantar@gmail.com.

Kako bi na kratko opisali svoje življenje, kaj vas vodi?

Mnogokrat poskušam živeti brez prevelikih načrtov in se rad prepustim toku življenja, ki mi običajno v življenje prinese veliko bolj zanimive reči kot osebni načrti, ki so vseeno nekoliko preveč ponavljajoči in omejeni, vsaj če jih primerjam z vsemi možnostmi, ki jih ponuja življenje izven načrtov.

Želite še kaj posebnega ali pomembnega dodati?

Z leti sem prišel do spoznanja, da je res lepo imeti neko stvar, ki te veseli, te dopolnjuje in izpopolnjuje, a tudi tu mora biti neka meja oziroma mera. Sam vedno poskušam stremeti k temu, da imam jaz pod kontrolo glasbo in ne ona mene. Enako velja za vse ostale stvari, ki me v življenju obkrožajo. Nočem preveč časa posvečati le eni stvari, kajti tako znajo iti lepe in zanimive stvari v življenju kar nekako mimo. V glasbi ne iščem perfekcionizma, ampak jo bolj dojemam kot neko orodje za svoj duhovni in čustveni razvoj. Bistvo ni v pretiravanju, bistvo je v uravnoteženosti. Nasploh.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice