[EKSKLUZIVNO]: Marjan Šarec podal odstopno izjavo, ali se nam obetajo nove predčasne volitve?

Še včeraj smo lahko brali in poslušali, da je manjšinska vlada Marjana Šarca popravila vtis in jo podpira 48,9 odstotkov ljudi, le 37,5 odstotkov pa ji nasprotuje. Tako, da bi stranko LMŠ volilo 15,1 odstotek ljudi, če bi bile volitve sedaj. Ali to drži bomo očitno ugotovili kaj kmalu.

Minister Bertoncelj podal svoj odstop

Finančni minister Andrej Bertoncelj je v petek popoldne skupaj s svojimi državnimi sekretarji sporočil, da ne pristajajo na bianco menico, ki bi jo od finančnega sektorja želeli dobiti ob predvidenem ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V kolikor bodo vsi ostali na svojih bregovih, bo odstopil. Zgodilo se je ravno to. Pred slabo uro je Andrej Bertoncelj podal uradni odstop zaradi strokovnih razlogov in v svoji izjavi pojasnil: .»Ves čas sem deloval strokovno in transparentno in si prizadeval za ukrepe v smeri povečevanja blaginje vseh generacij naših ljudi ter srednjeročne finančne vzdržnosti.«

Z odstopom finančnega ministra se je vladi začelo pisati čisto novo poglavje, ki pa ga je zaključil sam predsednik vlade Marjan Šarec.

Marjan Šarec podal svoj odstop

Slabe pol ure po tem, ko je v javnosti odjeknila novica, da je odstopil finančni minister, je novinarsko konferenco napovedal tudi Marjan Šarec.

“Ta vlada je doslej zelo uspešno prekrmarila mnoge čeri,” je dejal predsednik vlade Marjan Šarec. Naštel je tudi kaj vse je dosegla njegova vlada, predvsem v resorju, ki ga je vodil Bertoncelj. Po njegovem mnenju je na fiskalnem področju vlada poskrbela za stabilnost in za spoštovanje najbolj rigoroznega fiskalnega pravila v Evropi. Sicer meni, da ni bilo potrebno fiskalno pravilo nekoliko omiliti. Šarec meni, da je bil prelomnica vlade sprejemanje proračunov za leto 2020 in 2021. “Uspeli smo ju sprejeti, zagotovili, da država normalno funkcionira. Nato so se zakresala mnenja ob odločanju o novi ministrici za kohezijo,” je dejal.

“Nato smo mečkali še z volilno zakonodajo, če bi bilo pogajanj manj in več volje, bi zakon lahko že imeli pod streho. Čaka nas zakon o dolgotrajni oskrbi, s katero se mečka že leta. Čas je za sprejem zakona o demografskem skladu, pa radi bi spremenili zakon o DUTB, ki bi lahko gradila stanovanja in zagotovila 800 postelj za starejše, ne bi ji podaljšali življenja za to, da bi si delili stolčke in dobre plače,” je še dejal.

Ter zaključil: “Situacija je takšna, da smo v parlamentu brez podpore Levice. Pred 14-timi dnevi sem poslal njenemu koordinatorju Luki Mescu vabilo na kavo, odgovoril mi je, da se mora posvetovati, no, do danes se še nisva sedla. Na drugi strani mi očitajo podporo Zmaga Jelinčiča, ki v zameno za to državotvornost ni zahteval prav nič. Kar se tiče partnerjev v koaliciji, sem jih večkrat opozoril naj strnemo vrste in ne majemo čolna, v katerem sedimo. Pred nami je tudi ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, o katerem se govori že 15 let … Skratka s takšno vlado ne moremo naprej,  zato bom še danes poslal svojo odstopno izjavo.”

Šarec meni, da s 13 poslanci in s trenutno koalicijo ne more izpolnjevati pričakovanja ljudi. Ravno volitve bodo pokazale, če ima resnično tako veliko podporo kot mu jo kažejo javnomnenjske ankete in če, bo lahko po volitvah nadaljeval z izpolnjevanjem njihovih pričakovanj. Kot kaže bo na volitvah nastopil s SMC, če se bo k temu dvojčku pridružil še kdo bomo še videli.

Predsednik vlade je odstopil, kaj zdaj?

Marjan Šarec je o odstopu obvestil javnost, po zakonu in poslovniku mora o odstopu obvestiti ministre ter pisno tudi predsednika državnega zbora. Tako se obvestilo o odstopu predsednika vlade uvrsti na dnevni red seje državnega zbora, najkasneje v sedmih dneh po prejetju obvestila. O odstopu predsednika vlade DZ ne glasuje, ampak le ugotovi, da mu je prenehala funkcija. Predsednik vlade pa ima pravico odstop obrazložiti v državnem zboru.

Predsednik republike ima nato 30 dni časa, da predlaga državnemu zboru kandidata za novega predsednika vlade, če seveda najde ustreznega kandidata, ki bi dobil zadostno število glasov. Če novega kandidata za mandatarja ni, to formalno ugotovi tudi DZ, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja.

Kakšna bo usoda slovenske vlade bomo tako izvedeli v dobrem mesecu in pol. A kot kaže bo pomlad prinesla nove predčasne volitve.