Gozdarstvo – prepoznavni znak Slovenije?

Posted on 28. 1. 202018. 5. 2020 by Uredništvo

Gozdarstvo spada pod gospodarske dejavnosti, ki se ukvarja z gojenjem in izsekavanjem gozdov. Gozd je za Slovenijo kot prepoznavni znak, to se odraža tudi v tem, da Slovenija spada med najbolj z gozdom poraščene države na svetu. Imamo približno 1, 2 milijona ha gozdov, kar prestavlja 58,2 % državne površine. Vsekakor pa so ti podatki posledično spodbudni tudi za gozdarstvo. V zasebni lasti je 79 % gozdov, medtem, ko je v lasti drugih organov kot so občine in država, preostalih, 21 % gozdov.

Kakšen pomen imata gozdarstvo in gozd?

Gozd ima seveda v prvotnem namenu trajnostno korist na človeka in njegovo kakovostno bivanje. Gozd je kot ekosistem in naš dom, ki ima velik vpliv na ljudi in okolje. Gozdni ekosistem nastaja povsem naravno, v sodelovanju z okoljskimi dejavniki, med katerimi je odločilna klima. Gozd se tudi zelo razlikuje glede na podnebne pasove. V subpolarnem pasu tako prevladuje iglasti gozd smrek, borovcev in macesna, ki ga imenujemo tudi tajga. V zmerno toplem pasu prevladuje mešani listopadni gozd, ob ekvatorju pa tropski deževni gozd. Iz ekološkega vidika imajo gozdovi 75 % primarne zemeljske biosfere. Gozdove najdemo v vseh regijah, pri tem so izjema le področja, kjer je velika tendenca pojavljanja požarov ali kjer je okolje spremenil človek.

Gozdove uporabljamo tudi za različne dejavnosti proizvodnje. Glavna izmed teh je proizvodnja biomase. Najpomembnejši proizvod gozda je les, postranski pa so dejavnosti, ki se tičejo lova, čebelarstva in nabiralništva. Gozdarstvo v Sloveniji delimo na tri veje in sicer na: gospodarsko, upravljaljsko in izobraževalno – raziskovalno. Proizvodna funkcija gozdov in gozdarstva v Slovenijije trenutno bolj osredotočena na prodajo v Avstrijo in tudi na druge sosednje države kot so Italija. Pri tem pa je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da veliko hlodovine v tuje države izvažamo pod ceno.

Kakšno je realno stanje za slovensko gozdarstvo?

Državno gozdarstvo Slovenije danes temelji predvsem na sečnji in prodaji lesa, predvsem kot hlodovino. Hlodovino se prodaja v sosednje države, predvsem v Avstrijo in Italijo, kjer ga potem predelajo in nato predelanega prodajajo nazaj. To je sicer precejšen absurd, če pogledamo na to stanje povsem realno. Poleg tega koncesionarji les iz gozdov, ki so v državni lasti dobijo precej ceneje kot ostala gozdarska podjetja in tako še bolj znižujejo ceno slovenskega lesa, ki je na trgu. Gozdove in gozdarstvo v prihodnosti vsekakor čakajo svojevrstni izzivi. Med njimi so podnebne spremembe, ki se dogajajo ter odnos kapitalizma do naravnih dobrin kot so gozdovi. Nekateri strokovnjaki celo opozarjajo na to, da zna biti v prihodnje les poleg pitne vode pomembna surovina, katere povpraševanje zna biti dosti višje od ponudbe. Gozdarstvo niti pod razno ni lahka panoga, zahteva pa tudi veliko izkušenj, znanja in pametnega gospodarjenja. Kot pomoč trenutnemu stanju bi lahko bilo tudi to, da k koncesijskim pogodbam pritegne uspešna podjetja, ki so v privatni lasti, saj so bolj tehnološko razvita, imajo ustreznejše znanje in izkušnje, prav tako pa se pred državnimi firmami odlikujejo tudi po tem, da se na trgu tudi v praksi izkazujejo kot boljši »gospodarji«, kar je po vsej verjetnosti tudi mnogo bolj perspektivna pot za slovensko gozdarstvo.

V Sloveniji v namen, da se spomnimo na gozdove, beležimo tudi vsakoletni Teden gozdov, ki je posvečen slovenskim gozdovom. Z prireditvami in dogodki, ki se dogajajo v okviru Tedna gozdov, se želi širši javnosti ter tudi različnim inštitucijam in organizacijam, ki imajo skupno točko skrb za slovenske gozdove, opozoriti na pomen gozdov kot največje naravne dobrine in nujnost skrbnega ravnanja z njim tako za današnje generacije kot tudi za naše zanamce. Na zadnjem tovrstnem dogodku, je na novinarski konferenci direktor zavoda za gozdove Slovenije, Damjan Oražem predstavil krajši pregled 25. letnega delovanja zavoda in poudaril, da je kljub večjim krizam in izzivom skozi katere je gozd in gozdarstvo šlo v teh letih (žledolom – 2014, vetrolom 2017 in 2018) so slovenski gozdovi danes v boljšem stanju kot pred 25. leti. To zaslugo pripisuje predvsem lesni zalogi kot letnemu prirastku, obnovi gozdov ter varovanju biotske pestrosti gozdov. Po besedah Oražma danes v Sloveniji raste okoli 627 milijonov dreves nad merskim pragom. V 25. pa so lastniki gozdov pridobili okoli 3,5 milijarde evrov.

Kot je opaziti, ljudje še vedno precej samoumevno jemljemo gozd in njegovo neizmerno korist na naše življenje. Lanskoletni in letošnji požari v Amazonu in Avstraliji so dober pokazatelj brezbrižnih dejanj človeštva kot celote do narave in gozdov, ki so nam pokazali, da lahko narava v trenutku s svojo silo pomete z vsem, tudi s pohlepom nekaterih elit, ki v svetu brezbrižno izsekavajo gozdov. To je vsekakor potrebno celovito spremeniti in pričnemo lahko predvsem pri sebi.