Danes, 29. januarja, obeležujemo svetovni dan indigo otrok. Med nami jih je mnogo, veliko tudi že v odraslih čevljih. Danes je tudi indigo dobil nadgradnjo ter postal mavričen, diamanten in kristalen … A še vedno ostaja drugačen in v svojem jedru hoče biti boljši. A ne skozi tekmo, temveč zares. Tako zares, da bodo vsi kaj imeli od tega, ne le on. Kdo so vsi ti drugačni otroci in odrasli ter kako jih je mogoče prepoznati?
O indigo otrocih se je pričelo govoriti leta 1982, ko je ameriška psihoterapevtka Nancy Ann Tappe, ki je trdila, da lahko vidi človeško avro, izdala knjigo z naslovom Razumite svoje življenje skozi barve. V njej je poročala, da opaža vse več dojenčkov s posebno barvo avre in otroke, ki se od prejšnjih generacij močno razlikujejo. Imenovala jih je indigo otroci, in sicer zato, ker naj bi njihova avra bila v celoti indigo barve. Takšne barve v avri do takrat namreč ni opazila.
Indigo otroci se od prejšnjih generacij otrok ne razlikujejo le po barvi avre, temveč predvsem po svojem doživljanju sveta in specifičnem odnosu do življenja. Nancy Ann Tappe jih je v svojem delu razdelila na štiri tipe, in sicer na humaniste, umetnike, mislece oziroma konceptualiste ter na večdimenzionalne tipe. Za prvi, to je humanistični tip velja, da so izredno družabni in nadpovprečno komunikativni. Svet gledajo, kot da je ena velika družina, pravzaprav ga tako čutijo. Težko se osredotočajo samo na eno stvar ter večinoma niso rojeni športniki. Čustveno so izjemno močni.
V konceptualističnem tipu indigo otrok prevladujejo naravoslovni in tehnični tipi ljudi ter dobri športniki. Večkrat so nagnjeni k različnim vrstam odvisnosti. Za ta tip je značilno, da pričnejo že v otroštvu raziskovati »svoje področje«, iz njih se »rodijo« novi znanstveniki, inženirji, arhitekti in podobni poklici, ki so povezani s tehniko, znanostjo in športom. Umetniški tip je, kot že namiguje ime, izjemno ustvarjalen v najširšem smislu, še posebej pa na področju umetniških zvrsti. Med večdimenzionalnimi tipi indigo otrok pa najdejo predvsem filozofi in duhovni voditelji.
Od kdaj se rojevajo in kakšni so?
Prva generacija indigo otrok naj bi se rodila po letu 1958, po letu 2013 naj bi se indigo otroci rojevali v mnogo manjšem številu, a še vedno. Za indigo otroke je značilna drugačnost, brutalna iskrenost, neodvisnost, neomajna borbenost za pravičnost in resnico, velika občutljivost, dobra intuicija, vera, da so vsi ljudje dobri, spontanost, velika potreba po svobodi, pronicljivost, kreativnost in še mnogo. Izjemno težko slepo sledijo pravilom ter se podrejajo avtoritetam, še posebej, če so te nezrele, večkrat se počutijo, kot da niso ob pravem času na pravem mestu oziroma kot da niso s tega planeta. Indigo otrokom in odraslim bi mnogi rekli idealisti, saj se na vse pretege zavzemajo za boljši, lepši in čistejši svet, za svet brez vojn in nasilja, pravzaprav želijo nazaj spet raj na Zemlji.
Sodobne pasti, v katere se ujemajo indigo otroci in indigo odrasli
Indigo otroci poleg vseh darov, ki jih nosijo sebi in svetu, nosijo tudi izjemno težo. Težo pričakovanj in težo drugačnosti, ki je mnogokrat razumljena in celo diagnosticirana napačno. Današnje otroke je mnogo težje primerjati z otroki, ki so se rodili tri, štiri ali pet desetletij nazaj, saj jih sedaj mnogo bolj opazujemo, zato imajo ti otroci večjo verjetnost, da bodo dobili svojo (uradno) nalepko oziroma da jim bo diagnosticirana vedenjska motnja. Zaradi drugačnosti, ki jo v sebi nosijo indigo, kristalni, mavrični in drugi otroci, se mnogokrat zgodi, da so žrtve prekomernega označevanja s hiperaktivnostjo, motnjo avtističnega spektra, avtizmom in drugimi tegobami sedanjega časa.
Če ima indigo otrok srečo, da otroštvo preživi brez omenjenih diagnoz in zdravil, ima mnogo boljše možnosti za srečno otroštvo in kasneje za bolj izpolnjeno življenje ter aktivno uresničevanje svojega poslanstva. Prav tako so mnogi indigo otroci zaradi svoje senzibilnosti, ker na trenutke težko živijo tukaj, bolj nagnjeni k najrazličnejšim odvisnostim. Taki otroci še posebej potrebujejo izjemno ljubeče okolje, kjer pa so meje jasno in trdno postavljene. Izjemno zdravilno za indigo posameznike deluje narava.
Starši, skrbniki in učitelji indigo otrok se mnogokrat spopadajo z njihovimi drugačnimi pogledi in tudi zahtevami, ki so na prvi pogled lahko rahlo znanstveno-fantastične in nerealne, a na drugega vselej mogoče, čeprav morda čez petsto let. Indigo otroci zavedno in nezavedno vedno delujejo v taki smeri, kjer skušajo ustvariti svet, podoben (prijetni) pravljici. Dela in možnosti za razvoj pa tudi v takšnem svetu ne bo zmanjkalo, če vas slučajno skrbi in mislite, da to ni mogoče. Vsako jutro je potrebno vstati, poskrbeti za sva živa bitja, za živež, za sveže rojene ljudi in tiste, ki umirajo, ter vse vmes, vedno jo vreme malce zagode, da ne zmanjka aktivnosti … Četudi bi bil svet brez vojn in revščine, še vedno bi bilo kaj za postoriti glede notranjega in zunanjega razvoja posameznika, skupnosti, sveta in vesolja.
Po nekaterih ocenah naj bi bilo trenutno na svetu več kot 20 milijonov indigo otrok. Očitno še vedno premalo za hiter obrat in vsesvetovno streznitev. Morda bi se vsi malce hitreje lahko od njih kaj (na)učili in prevzeli zavestno kakšno od indigo vrednot? Na primer brezkompromisno resnicoljubnost za začetek! Smo za?
