Državna uprava je kot del izvršilne oblasti v Republiki Sloveniji pristojna za to, da izvršuje upravne naloge. V Sloveniji imamo parlamentarni sistem in vodstvo je sestavljeno tako, da ima zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Državna uprava zajema upravne enote, vsa ministrstva in organe v sestavi ministrstev. Državna uprava je skozi vsa leta doživljala razvoj, toda zanjo pa je vselej pomembno, da deluje v skladu z načelom zakonitosti in varuje javni interes ter stremi k zadovoljstvu strank.
Od 1. julija 2019 ima državna uprava osrednjo spletno stran gov.si
Na globalni ravni je prehod v informacijsko osveščeno družbo že terjal svoj prispevek. Med drugim se je to opazilo tudi v informatizaciji s spodbujanjem elektronskega poslovanja, možnosti dostopov podatkov javnega sektorja in uporabo sodobnih tehnologij, ki to omogoča. Tudi v Sloveniji imamo od 1. julija 2019 državno upravo na enem mestu. Novo elektronsko osrednje mesto za vse uporabnike, je spletno mesto gov.si, ki uporabnikom daje preprosto in hitro storitev. Na gov.si so dostopne informacije, ki se tičejo državnih postopkov in postopkov v zvezi z njo ter e-storitve državne uprave. Spletno mesto državne uprave združuje tudi predstavitvene vsebine vladnih služb, ministrstev in upravnih enot. Na račun tega, da bodo odslej vsebine državne uprave na učinkovit, hiter in uporabnikom prijazen način dostopne elektronsko, bodo trenutna mesta ministrstev, vladnih služb in podobno, postopno ukinjena.
Spletni portal Gov.si v prvi vrsti predstavlja in združuje spletna mesta ministrstev, vladnih služb, organov v sestavi in upravnih enot, toda vsebine se bodo še dopolnjevale. Prav tako pa novice, napovedi, javne objave, prosta delovna mesta in podobno. Celotna izvedba projekta naj bi stala 521.600 evrov, od katerih naj bi šlo 417.280 evrov iz evropskih sredstev.
Podobnih projektov pa so se v preteklosti lotile tudi druge države, kot so na primer Velika Britanija, ki imajo s tovrstnim projektom že dobre izkušnje. Pri izvajanju projektnega managementa projekta so sodelovali različni izvajalci, v največji meri pa podjetje Innovatif. Projekt, ki se izvaja od leta 2016 dalje, se imenuje prenova in optimizacija spletnih mest in njegov ključni namen je izboljšanje izkušnje uporabnikom ter zmanjšanje števila spletnih mest državne uprave. Projekt, ki bi ga lahko imenovali tudi »državna uprava na enem mestu« bo zaključen marca 2020. Kljub tovrstni odločitvi, da se na enem mestu združi vsa državna uprava in zagona projekta, pa bomo državljani in podjetja še vedno lahko na enak način kot poprej dostopali do različnih samostojnih portalov kot so eUprava, eDavki, SPOT.
Državna uprava je pomemben most k podpori gospodarstva
Strokovno in stabilno postavljena državna uprava, pa ima pomemben vpliv tudi na stabilnost države celo takrat, ko politika odpove. Poleg tega pa ima vplive tudi drugje, saj s svojo administracijo nudi jasne in kvalitetne storitve. Državna uprava in njena učinkovitost je pomemben aspekt pri nacionalni konkurenčnosti. To se je izkazalo kot zelo dobro pri mnogih državah, ki imajo učinkovito in kakovostno državno upravo. Med njimi so države: Singapur, Finska in Danska. Zgolj dogovori med socialnimi partnerji glede različnih ciljev niso dovolj, temveč je potrebno tudi to, da je državna uprava zmožna zagotoviti ustrezne pogoje, da se ti cilji uresničijo. Z uspešnim in neuspešnim delovanjem državne uprave se srečujejo v nerazvitih in tudi razvitih državah po vsem svetu. Vzroke za neuspeh pa lahko med drugim iščemo v delovanju sistema kot celote.
Da bi državna uprava v Sloveniji bila bolj usmerjena k podpori gospodarstva, pa je v tempu sodobnega časa, digitalizaciji v družbi in konkurenčni bitki na trgu med podjetji pomembno predvsem to, da je odziv državne uprave hitrejši, kakovostnejši in bolj pripravljen na sodelovanje. Gospodarska stroka je mnenja, da odzivnost uradnikov v državni upravi precej šepa. Podjetniki se večkrat pritožujejo, da državna uprava ne gre v korak s časom in da se rabi v zvezi s tem še marsikaj spremeniti, da bodo med seboj našli skupni jezik. Dosti bolje bi bilo, da bi bil odziv takojšen in da komunikacija takoj steče, ne pa da »mlini državne uprave« tako počasno meljejo. Pri tem so primeri dobre prakse vidni v tujini, tudi pri sosednjih evropskih državah, med drugim tudi v Avstriji. Za premik v pozitivno smer je potrebna pripravljenost dialoga in prav tako izboljšav v smeri podjetij kot tudi na strani državne uprave. Seveda pa ni državna uprava zgolj srž spotike in negodovanja, le več bi se lahko o samem delovanju tudi konstruktivno povprašali sami. Prav tako pa je dosti prostora tudi v možnostih kot so bolj ažurno sodelovanje z gospodarstvom in njihovimi idejami in cilji ter v pripravljenosti za učinkovito sodelovanje med enim in drugim. To bi bil vsekakor plus za vse, predvsem pa za večjo gospodarsko rast in zaslužek vsem po vrsti.
Powered by Contextual Related Posts
