Naprej na vsebino

Javna uprava – višje plače, večja učinkovitost?

Javna uprava je pojem, ki se tretira ožje od pojma upravljanje. S pomočjo javne uprave deluje država in dosega svoje cilje. Javna uprava je brez konkurence, vendar pa zato deluje po določenih zakonitostih in pravilih. Državljani se z javno upravo srečujemo tako rekoč na večini področjih življenja in zato je potreba po tem, da zna javna uprava oziroma bolje rečeno uslužbenci, ki so zaposleni v javni upravi, prisluhniti potrebam državljanov in zagotoviti ažurne in učinkovite storitve velika.

Javna uprava in njene značilnosti:

  • je javno odgovorna – vedno javno polaga račune,
  • delovna intenzivnost upravne panoge,
  • ima veliko pripadnost zaposlenih,
  • ima etiko javnega dela z lojalnostjo, nepristranskim odnosom in nezmožnostjo podkupovanja.

Javna uprava se ločuje na dva dela in sicer na funkcionalnega in organizacijskega. Javna uprava zaposluje javne uslužbence, ki sklenejo delovno mesto, da delujejo v skladu z javnim interesom. Njihove plače in druge pravice se financirajo iz sklada javnih sredstev, njihovo delo ni izpostavljeno konkurenci in prav tako ga ni mogoče meriti po funkcionalnosti, saj opravljajo javne funkcije. Zakon o javnih uslužbencih in sistemu plač v javnem sektorju  opredeljujeta, da javni sektor v Sloveniji sestavljajo posredni in neposredni uporabniki, ZZZS in ZPIZ, oba v obveznem delu zavarovanja, javna podjetja in gospodarski zavodi ter druge pravne osebe na katere ima občina ali država odločujoč vpliv. Kot neposredni uporabniki se opredeljujejo: občinski organi, kot posredni pa: javni zavodi, skladi in agencije katerih ustanoviteljica je država ali občina. Javna uprava za potrebe družbe oblikuje trajnostno blaginjo in vpliva na družbeno zaupanje. Njene institucije imajo pri tem bistveno vlogo, saj odločajo o ustreznosti raznih spodbud. Slabosti javne uprave lahko pomembno vplivajo na oviranje raznih naložb, inovacij ter delovanje enotnega trga.

javna uprava Foto: Pixabay

Zaposleni v javni upravi povprečno prejme večjo plačo kot številni v gospodarstvu

V javni upravi je po zadnjih podatkih 174.875 zaposlenih. Zaposleni v javnem sektorju prejme na mesec povprečno 2.037,10 evra bruto, kar pomeni 1.301,34 evra neto. Pa tudi na splošno so plače v javnem sektorju v povprečju višje kot pa povprečne plače v gospodarstvu. Višje naj bi bile za 33,6 %. Zdi se, da je »krizno obdobje«, ko so bili v prvi vrsti varčevalni ukrepi, sedaj mimo, saj so se pričele plače v javni upravi višati. Podatki iz ministrstva za javno upravo so pokazali, da so se povprečne bruto plače v javnem sektorju v zadnjih nekaj letih najbolj povišale vojakom in policistom. Z zadnjim večjim povišanjem plač v javni upravi so pridobili vsi zaposleni v javnem sektorju. Plače se niso povišale edino zdravnikom, funkcionarjem in direktorjem. Je pa dejstvo tudi to, da so s povišanjem plač, nastali tudi višji stroški vrtcev, oskrbnin v domovih za starejše, poleg tega pa je tudi RTV Slovenija uvedla obvezno plačevanje RTV prispevka tudi na podlagi uporabe računalnikov, tablic in mobilnih telefonov, ki imajo dostop do interneta. S tem se je tako rekoč lahko povišanje plač vsaj delno »izravnalo«. Septembra 2020 naj bi zaposleni, ki so na delovnih mestih v javni upravi in imajo izobrazbo znanstvenega magisterija, doktorata ali specializacije, prejeli še za en plačni razred višjo plačo, kar pomeni okrog 4 odstotke višjo plačo. Na leto zaposleni v javni upravi prejme povprečno vsaj 900 evrov več, kar je že na ravni minimalni plače, ki jo prejemajo številni v gospodarstvu in nekateri seveda tudi v javnem sektorju.

javna uprava Foto: Pixabay

Razlogi za obstoj javne uprave nepopolnost in neučinkovitost trga?

Po nekaterih mnenjih javna uprava obstaja zaradi nepopolnosti trga. V primeru, da bi bil trg popoln, bi se izvajala učinkovita poraba in proizvodnja po katerih kupci povprašujejo in jim omogočala sprejemljivo ceno, po drugi strani pa proizvajalcem pokritje stroškov proizvodov oziroma storitev. V javnem sektorju se tako opravljajo funkcije, ki so javnega značaja, uresničujejo javni interesi ter zadovoljujejo potrebe, ki so za širše javno dobre. Obseg javnih zadev in s tem opredelitev javnega in zasebnega ni objektivno določena, temveč je stvar odločitve državne skupnosti. Nekateri strokovnjaki opredeljujejo obstoj javne uprave tudi kot »javno korist«, saj s porabo proračunskih virov skrbijo za zadovoljevanje javnih koristi kot so: javni red in varnost, javna morala in interesi gospodarstva.

Javna uprava se v glavnem sooča s problemi kot so: kako zagotoviti odgovorno, pravično, hitro odzivno in odgovorno javno upravljanje, kar je med drugim tudi najpomembnejše za učinkovito delovanje, ki je v doprinos vsem. Ker tako rekoč nima konkurence je njeno delovanje večkrat pod vprašajem, saj učinkov njenega delovanja ne moremo meriti neposredno. Javna uprava se s strani davkoplačevalcev sooča tudi z spraševanjem o celotnem delovanju in dvomih o njeni učinkovitosti. Ima pa na vse precej velik vpliv, saj tako rekoč ni področja ki ga ne bi pokrivala. Uspeh družbe kot takšne po nekaterih kazalnikih merimo tudi z uspehom javne uprave, saj naj bi ljudje preko nje suvereno uveljavljali svojo voljo ali pa tudi ne, odvisno seveda tudi od posameznika. Vsekakor pa je vsem v korist, da javna uprava deluje čim bolj kakovostno, ažurno in učinkovito.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice