»Kmetijstvo je tako v Sloveniji, kot v Evropi izjemnega pomena, saj nam omogoča preskrbo s kakovostno hrano, ki je ena najvišjih v svetovnem merilu. Sodi med gospodarske dejavnosti posebnega pomena, saj ima večplastne učinke. Najpomembnejši je seveda omogočanje preskrbe z zdravo in kakovostno hrano ter s tem zagotavljanje t. i. prehranske varnosti, s kmetijstvom se ohranja obdelano in poseljeno podeželje, v kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji so tudi številna delovna mesta na podeželju,« so besede evropskega poslanca Franca Bogoviča. Kot kaže pa so drugega mnenja v Slovenskem veganskem društvo vegan.si. V mesecu januarju so a javnost naslovili Zahteve za razvoj slovenskega kmetijstva in gospodarstva na podlagi interesa javnega zdravja, gospodarnega ravnanja, obstoječe etike ljudstva in trajnostnega bivanja v skladu z izsledki znanosti. S katero želijo širšo javnost, na podlagi zastarelih in napačno razumljenih podatkov, prepričati, da je živinoreja nekaj slabega in da jo je potrebno postopno ukiniti, če želimo zdravo živeti.

Zahtevo naj bi podprlo ogromno ljudi

Po besedah pobudnikov naj bi to zahtevo podprlo že ogromno ljudi. Naslovljene so bile že na vlado in na MKGP. Podoben predlog »Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko« je bil naslovljen že na predlog vladi in po mnenju predlagateljev vsebuje smiselne cilje za Slovenijo. Predlog vladi je na portalu predlagam.vladi.si podprlo 1520 oseb, proti je glasovalo 27 oseb. Ob tem pa so v veganskem društvu pozabili dopisati, da jim je NIJZ jasno odgovorilo:

»V pobudi se večkrat citira stališče Akademije za prehrano in dietetiko ter stališče Britanske dietetične zveze, da dobro načrtovana vegetarijanska in dobro načrtovana veganska prehrana ob uporabi prehranskih dopolnil lahko zagotavljata zdravo življenje ljudem. Ob tem je potrebno biti pozoren na besedo dobro načrtovana ter na potrebo po prehranskih dopolnilih. Kar pa pomeni, da morajo imeti ljudje dobro prehransko znanje oz. sredstva za storitve prehranskega svetovalca ter nakup prehranskih dopolnil, zlasti vitamina B12. To pa lahko pomeni z vidika javnega zdravja celotnega prebivalstva določeno tveganje, zlasti za socialno-ekonomsko najbolj ranljive prebivalce. Z drugimi besedami, tisti s slabšim dostopom do znanja in materialnih virov bi lahko potencialno celo poslabšali svojo prehrano. S tem bi lahko celo poglabljali neenakosti v zdravju prebivalcev. S takšnim pristopom morda celo tvegamo, da bi socialno-ekonomsko najbolj ogroženi nosili še večje zdravstveno breme.

Po doslej znanih podatkih strokovne literature prehrana brez mesa ali celo vseh živil živalskega izvora načeloma ni bolj zdrava od uravnotežene mešane prehrane, ki upošteva priporočila za zmerno uživanje živil živalskega izvora. Že manjše količine mesa ali drugih živil živalskega izvora v prehrani človeka, še posebej v obdobju rasti in razvoja, zanesljivo zagotavljajo zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 in vseh esencialnih aminokislin. Zaradi teh razlogov je njihovo zmerno vključevanje v skladu s priporočili o količinah in pogostnosti v pestro mešano prehrano upravičeno. Prehrana, ki bi izključevala vsa živila živalskega izvora predstavlja resno tveganje pomanjkanja pomembnih hranil, zlasti za otroka v času rasti in razvoja. Po mnenju pediatrov, ki ga je potrdil Razširjen strokovni kolegij za pediatrijo, uživanje mesa zmanjšuje nevarnost nastanka nekaterih bolezni zaradi pomanjkanja določenih hranil v otrokovi hrani. Tudi vegetarijanska prehrana lahko zagotovi vsa potrebna hranila za otroka, vendar ta način prehranjevanja v praksi pogosto predstavlja dejavnik tveganja za otrokovo zdravje, ker večinoma ni podprt z zadostnim teoretičnim znanjem in ni pravilno izvajan …«

Prav tako so to ogromno podporo pripeli k zahtevam mladih za podnebno pravičnost. V septembru 2019 je potekal množični shod za podnebne spremembe, poudarek je na podnebju in nekaj veganskih aktivistov se je tega shoda tudi udeležilo. Kar pa je očitno dovolj močan vir, da podporo mladih za podnebno pravičnost obesiš na podporo veganstvu. Po tej logiki potem če sem na tekmi Luka Dončiča, lahko rečem da sem igral z njim.

Mešanje hrušk in jabolk

Ena izmed glavnih pobud veganskega društva je postopna preusmeritev kmetijskih subvencij iz živinoreje in pridelave živinorejske krme v pridelavo rastlinske hrane za ljudi med leti 2020 in 2030. Po njihovem navajanju Evropska skupna kmetijska politika deluje v čistem nasprotju s prehranskimi priporočili, ter naj bi v okviru dodeljevanja kmetijskih subvencij 69-79 odstotkov neposrednih plačil prejmejali živinorejci ali pridelovalci krme za rejne živali. Ob tem pa se sklicujejo na podatke Greenpeacea, ki pa ravno niso verodostojni, vsekakor pa nimajo absolutno nič s stanjem v Sloveniji.

Na kar je opozoril tudi evropski poslanec Franc Bogovič: »Pri zahtevi podpisnikov za ukinitev industrijske živinoreje v Sloveniji želim opozoriti, da so hrbtenica slovenskega kmetijstva male kmetije, tudi z malimi čredami, zato nikakor ne moremo govoriti o industrijski živinoreji v Sloveniji. Imamo le manjše število, za slovenske razmere velikih hlevov, ki pa predstavljajo pomemben del pridelave slovenskega mleka in mesa. Imamo pa nekaj večjih prašičerejskih in perutninarskih obratov, ki pa tudi izpolnjujejo zahtevne evropske standarde glede dobrobiti živali. Vsekakor je pričakovati v naslednji finančni še dodatne zahteve na tem področju, pričakujem pa tudi dodatno pomoč kmetom, da bodo izpolnili zahteve. Število kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo, se zmanjšuje iz leta v leto zaradi zaostrenih razmer v panogi in zaradi težkega dela, ki ga opravljaš 365 dni v letu zjutraj in zvečer.

Nekritični in velikokrat nestrokovni pritiski na živinorejo pomenijo izjemen pritisk na slovensko podeželje, posledica bi bila izseljevanje ljudi s podeželja in njegovo hitro zaraščanje, saj je kar 60 odstotkov slovenske kmetijske zemlje absolutno travinje, največkrat v zahtevnih pogojih za obdelavo. Če na teh območjih ne bo živinoreje, se bodo te površine zarastle z grmovjem.  Ukinila oziroma zmanjšala pa bi se tudi lastna preskrba z mesnimi prehrambnimi izdelki, mlečnimi izdelki itd. Vsekakor zavračam enostranske prikaze glede živinoreje in opozarjam, da je v tej razpravi treba gledati in upoštevati več vidikov.« Kar potrjujejo tudi podatki SURS-a, namreč v Sloveniji je bilo približno 69.902 kmetijski gospodarstvi. Od tega bilo okoli 231 kmetijskih podjetij, drugo pa so družinske kmetije (približno 69.671). Na 40.149 družinskih kmetijah (58 odstotkov) je pretežni del kmetijske pridelave namenjen za lastno porabo, na 29.523 družinskih kmetijah (42 odstotkov) je pretežni del kmetijskih pridelkov namenjen za prodajo. Torej bi predlagani ukrepi veganskega društva prizadeli predvsem družinske kmetije, ki se borijo za preživetje in se vse pogosteje, zaradi birokracije, neživljenjskih predpisov in tovrstnih pobud raje odločajo za opuščanje kmetovanja. Žal pa to vodi v popolno odvisnost Slovenije od drugih narodov, ter se odpira prostor za nove afere s poljskim mesom in podobno.

Na tem mestu Bogovič pravi: »Tako se sam, kot v Slovenski ljudski stranki, zavzemamo za kombinacijo rešitev in uravnoteženi razvoj slovenskega kmetijstva, kjer upoštevamo tudi naravne danosti. Namreč, tam, kjer so podane naravne danosti za poljedelstvo, je treba dodatno spodbujati poljedelstvo, tam, kjer pa teh pogojev ni, npr. v primeru hribovskih kmetij, pa je treba ohranjati živinorejo in s tem tudi poseljenost teh območij.

V Sloveniji moramo ohranjati tudi oskrbo z mesnimi izdelki in sam se kot evropski poslanec ter tudi podpredsednik SLS zavezujem, da bom ščitil slovenske živinorejce, pa tudi pravico ljudi, da še naprej jedo meso, če to želijo. Se pa strinjam, da se prehranske navade menjujejo in se bo v prihodnje v Evropi zmanjšala količina zaužitih živalskih beljakovin.

Dejstvo je, da smo danes ne le v Sloveniji, ampak v vsej Evropi zavezani upoštevati in prilagajati politike vsem aktualnim trajnostnim izzivom, ki nam jih narekuje tudi nedavno sprejeti evropski Zeleni dogovor oz. t. i. Green Deal.

Zato mora seveda prihodnja kmetijska politika v Sloveniji tako živinorejo, ki zaposluje veliko ljudi, kmetov, še naprej tudi prek spodbud ohranjati kot najpomembnejšo panogo slovenskega kmetijstva, kjer je najpogostejša govedoreja, sledijo ji perutninarstvo, prašičereja, reja drobnice, konjereja, čebelarstvo in druge. Spodbude morajo živinorejcem pomagati premagovati te sedanje in prihodnje aktualne izzive in jih spodbujati v bolj trajnostno naravnano kmetijsko gospodarstvo. Povečati se mora učinkovitost pašne reje s tem pa zmanjševati količine sproščenega metana ter izločenega dušika na enoto prirejenega mleka in mesa, za dobrobit živali pa je prav tako pomembna paša skozi vso sezono kot tudi njihova učinkovita zaščita pred namnoženimi velikimi zvermi.

Izzivov je zelo veliko, uspešno jih bomo reševali, v kolikor bomo v družbi vzpostavili dialog in spoštovali drug drugega.«.

Rešitev vsekakor ni ukinitev živinoreje, kot menijo v veganskem društvu in dodajajo, da približno polovica ljudstva podpira ukinitev industrijske živinoreje, kjer za vir ponovno uporabljajo mlade za podnebno pravičnost in 13.000 podpornikov le-teh, kar vsekakor ni polovica, mogoče polovica mesta Ptuj. Prav tako svoje argumente po tem, da je potrebno živinorejo postopno ukiniti podkrepijo z besedami »Ukinitev podpira tudi znanost. Smiselnosti industrijske živinoreje ni več mogoče zagovarjati. Ta povzroča veliko in nepotrebno škodo trenutno obstoječim ljudem, zanamcem, trenutno obstoječim živalim in njihovim potomcem ter okolju,«, kot vir pa uporabljajo raziskavo in argumente narejene za Ameriko, kjer imajo zelo specifično kmetijstvo in je daleč stran od slovenskega.

Vegansko je zdravo?

Dobršen del pobude veganov se naslanja na smernice prehranjevanja in za svoj dokaz temu, da je njihovo razmišljanje prav navajajo publikacijo iz leta 2009, Zdrav krožnik, avtorice Cirile Hlastan Ribič, kjer sicer omeni, da je vegansko in vegetarijanstvo zdravo, a ko bi to tezo morala javno zagovarjati tega ni naredila, je pa v nadaljnjih letih jasno poudarjala, da je v prehrani potrebno upoštevati uravnotežen krožnik, ki vsebuje vse. Podobno, kot je NIJZ odgovorilo na pobudo »Čas je za novo – trajnostno – prehransko politiko«. Veganstvo je osebna izbira posameznika, ki mora biti toliko izobražen, da zna skrbno načrtovati obroke, drugače je to vrstno prehranjevanje zdravju škodljivo.

Če ravno dostikrat poudarjeno, da naj bi bil prvi človek rastlinojed, se ob tem pozablja, da je jedel tudi žuželke, ter da smo sedaj v letu 2020 in je meso, ter mesni izdelki del naše prehrane. Dejstvo je, da pojemo v Sloveniji veliko mesa in živalskih proizvodov, a še vedno to ni zadosten razlog, da bi morali ukiniti živinorejo. Večino mesa, ki ga pojemo, žal niti ni slovenskega porekla, ampak gre za uvoz.

Tovrstne akcije in pobude veganskih aktivistov so zgolj in samo napad na kmetijstvo v Sloveniji, a kot kažejo statistični podatki, je to napad na družinske kmetije in le te, dobijo tistih malo več kot 50.000 različnih subvencij, ki preneseno v urban jezik pomenijo podobno kot en paket Karitasa/Rdečega križa na letni ravni. Nič, a toliko, da ravno ne morejo reči, da ne dobijo nič. Večino teh subvencij so več ali manj birokratske narave in je na koncu kmet porabi bistveno več časa in denarja, da uredi subvencijo, kot pa je sam znesek le-te.

Slovenija že dolgo časa ni več samooskrbna. Za občutek, prebivalec Slovenije je v letu 2018 porabil za prehrano največ žit (123 kg) in zelenjave (111 kg), porabil pa je tudi 93 kg mesa, 88 kg svežega sadja, 67 kg krompirja, 11 kg jajc, 5 kg riža in 1 kg medu. Hkrati pa je potrebno ob tem poudariti, da poraba zelenjave narašča, mesa pa upada. Res smo mogoče pri mesu 80,6 odstotkov samooskrbi in z zelenjavo 40,9 odstotkov, a je potrebno povedati, da pridelamo 154,6 ton mesa in ga porabimo 191,7 ton, pridelamo pa 100,6 ton zelenjave in jo porabimo neverjetnih 245,8 ton. Torej pojemo 54 ton več zelenjave kot mesa.

Glede na to, da imamo v Sloveniji na prebivalca okoli 800 kvadratnih metrov obdelovalnih zemljišč, za zagotovitev potrebnih količin hrane bi jih potrebovali vsaj 2000 in z naslova gradenj tovarn, zapuščanja in opuščanja zaradi neprimerne kmetijske in okoljske politike, ta številka vztrajno pada, imamo v Sloveniji bistveno večji problem, kot je blato živali. Ozemlje za proizvodnjo zelenjave, ali za živinorejo se krči in ob takšnem trendu bomo čez par let popolnoma odvisni od drugih držav, kar nas vrača nazaj v čas Avstro-Ogrske.