Naprej na vsebino

Samo Hribar Milič: Kadrovska vrzel v Sloveniji – »Zakaj v Sloveniji primanjkuje ljudi v delovni starosti?«

Avtor: Samo Hribar Milič, Izvršni direktor GZS

Inštitut dr. Antona Korošca je skupaj s Slovensko ljudsko stranko organiziral zanimivo okroglo mizo o kadrovski vrzeli v Sloveniji in o tem, kaj lahko storimo, da ta problem zmanjšamo. Naj predstavim, kako ta problem ocenjujemo v gospodarstvu.

Demografski primanjkljaj bo na dolgi rok postal velik problem

V generaciji, ki ji pripadam, se je rodilo v Sloveniji preko 30.000 otrok in tako je bilo vse do srede osemdesetih let. V zadnjih 20 letih se v Sloveniji vsako leto rodi okoli 20.000 otrok ali celo manj. Nizka stopnja zaposelnosti starejših od 55 let je do sedaj prikrivala posledice tega enormnega razkoraka. Vendar se stopnja zaposlenosti starejših v zadnjih letih močno dviguje, zaradi dobre kondicije gospodarstva pa imamo visoke stopnje rasti zaposlenosti tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Tako bomo v letošnjem letu približno 20 tisočim, ki se bodo upokojili, dodali še potrebo po približno 18.000 novim zaposlenim – potrebovali bomo torej blizu 40 tisoč novih delavcev, kot rečeno, ne le v gospodarstvu, v vseh sektorjih. Šole pa bo zaključilo približno 18 tisoč mladih. Nekateri med njimi tudi z izobrazbo oz. kompetencami, po katerih v Sloveniji (še?) ni povpraševanja. Kadrovske menedžerje v vseh sektorjih boli glava, ker se zavedajo, s kakšnimi težavami bodo nadomestili odhajajoče oz. nove potrebe po delavcih. Če smo še pred nekaj meseci zaskrbljeno spremljali gibanja v nemškem gospodarstvu in analizirali posledice trgovinske vojne in se pripravljali na zmanjšanje naročil, so se razmere umirile, napovedi pa popravile in tako imajo tudi slovenska podjetja po večini še dovolj naročil. Zaradi pomanjkanja kadrov pa marsikje načrtno upočasnjujejo rast, selijo proizvodnjo ali pa tudi podjetja v tujino, procesi pa samo še pospešujejo avtomatizacijo in digitalizacijo poslovanja. Ampak, kdorkoli načrtuje širitev poslovanja v Sloveniji, tudi nove tuje neposredne investicije, računa s tem, da bo moral potrebne kadre bodisi izpeljati podjetjem v Sloveniji z boljšimi pogoji, bodisi jih pripeljati iz tujine. In naj še enkrat opozorim na neskladje med potrebami po delavcih in prilivom iz izobraževanja – lista deficitarnih poklicev, kjer je mnogo več povpraševanja kot ponudbe, se vsako leto širi, mnogi mladi se tudi izseljujejo, niso pripravljeni delati v štirih izmenah, določenih dejavnostih, tudi v javnem sektorju. Obstaja sploh kakšna rešitev, kako se spoprijeti s temi problemi?

Še najmanj lahko računamo na višjo nataliteto. Namreč, nizka rodnost, ki jo imamo v Sloveniji, je celo nadpovprečna v Evropski Uniji in tudi nekatere zelo tradicionalne države z konzervativnimi politikami, kot sta sosednji Italija in Hrvaška, imata precej nižjo stopnjo rodnosti kot Slovenija. Nizka rodnost je neposredno močno povezana z razvitostjo. Medtem, ko imamo v Sloveniji in Evropski uniji praktično nerešljive težave z upadanjem prebivalstva, imamo v preostalem delu sveta eksplozijo rasti, ki naj se ne bi ustavila, dokler se ne bo število prebivalcev približalo 12 miliardam. Res pa je, da bi s kvalitetnejšo in načrtnejšo stanovanjsko politiko rodnost v Sloveniji lahko povečali, ampak rezultati bodo vidni šele čez desetletja. Kaj pa na krajši rok?

Foto: Pixabay

Potrebna je drugačna politika zaposlovanja in šolanja

Predvsem v gospodarstvu bomo z novimi tehnologijami, digitalizacijo procesov, fleksibilnostjo in šrišimi kompetencami zaposlenih v prihodnje zmanjšali potrebe po dodatnih zaposlitvah. S programi aktivne politike zaposlovanja, z dodatnim usposabljanjem in preusposabljanjem bi lahko vrnili na trg tudi mnoge, ki so sedaj brezposleni. Veliko kadrov izgubimo tudi zaradi predolgega časa šolanja, potrebne bodo tako vzpobude za hitrejše roke izobraževanja kot tudi zaostrenejši pogoji za predolgo šolanje. Okrepiti moramo pomen dualnega izobraževanja na vseh stopnjah, povečati vpis na poklicnem in tehničnem izobraževanju in omejiti na družboslovnem in humanističnem. Seveda to ne pomeni, da bi odpravili netehnične programe, kar prehitro in neargumentirano komentirajo zagovorniki stanja kot ga imamo. In podaljšati bomo morali delovno dobo. Upokojujemo se med najmlajšimi v Evropski uniji, predvsem pa prehitro, že ob prvem izpolnjenem pogoju za upokojitev. V vseh sektorjih in še posebej v javnem sektorju bomo morali spremeniti prakse vodenja in urejanja delovnih in medsebojnih odnosov, da ne bodo ljudje bežali v pokoj. Potekajo že številni programi promocije kvalitetnih odnosov, kot npr. družini prijazno podjetje in pd., vendar nas čaka še pomemben izziv, da spremenimo tudi vrednote in osebno kulturo proti večji strpnosti in sobivanju. V nekaterih podjetjih in ustanovah po Evropi imajo posebne kodekse za delo starejših, ki opredeljujejo določena dela kot rezervirana za starejše – npr. v muzejih, pomoč na domu in pd.

In seveda, potrebujemo tujo delovno silo. Ne le za to, ker nas je premalo, temveč tudi za to, ker za določene poklice v Sloveniji ni in verjetno ne bo dovolj interesa. Načrtna migracijska politika pa mora zagotoviti, da bomo dobili pravočasno potrebne kvalitetne kadre. Ni vse slabo, kar imamo, nasprotno, v zadnjem času smo naredili nekaj pravih korakov s sporazumi o zaposlovanju, s promocijo Slovenije za tuje delavce, ampak to je le prvi korak.

Naj na koncu opozorim še na mit, da zaradi slabih razmer vse več najbolj perspektivnih zapušča Slovenijo. Dejstva tega ne potrjujejo. Kljub temu, da se je delež mladih s terciarno izobrazbo, ki gredo v tujino, povečal, se še vedno iz Slovenije izseljuje precej manj izobražencev kot je evropsko povprečje. Manj kot vsak deseti, ki diplomira, gre iskat priložnost v tujino. Mi v gospodarstvu bi si želeli, da jih gre bistveno več, saj bodo tam dobili nova znanja, izkušnje, pogled in samozavest. In da bi k nam prišlo še več izobražencev iz tujine. Le tako bomo povečali svojo prodornost in učinkovitost. Problem pa imamo, ker se jih premalo vrne, ker v tujini ostanejo kar za dalj časa, za stalno. To pa je velika izguba za našo prihodnost, ki pa bi jo lahko zmanjšali že z učinkovitejšo stanovanjsko politiko. Potrebno pa bo izboljšati tudi odnos do podjetništva, talentov, izjemnosti in odličnosti, saj smo nenaklonjenost tem kategorijam v zadnjem času celo povečali.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice