Sadjarstvo ima v Sloveniji pomembno vlogo. Poleg tega pa tudi velik razvojni potencial. V zadnjih desetih letih se prideluje sadje na deset tisoč hektarih, kar predstavlja 2 % kmetijske površine v rabi. Pridelava sadja predstavlja med 3% in 8% proizvodnje. Da je temu tako, botruje tudi dejstvo, da je sadje tisto, ki ima v zdravi prehrani ključno vlogo. Sadjarstvo je sicer gospodarska panoga, ki je vezana na gričevnat svet, za pridelavo sadja in vina so pomembna območja, kjer je toplo podnebje. V obsredozemskih pokrajinah uspevajo zgodnje sadje kot so češnje, marelice in breskve, medtem, ko jabolka in hruške niso omejene zgolj na obsredozemske kraje, temveč so razširjene po vsej osrednji Sloveniji.
Sadjarska kriza v Sloveniji
V zadnjem desetletju je bilo na račun nepredvidljivih vremenskih razmer in globalnega trga veliko krčitev nasadov s sadjem v Sloveniji. Za sadjarstvo in njegov razvoj pa to ni ravno dobra novica. Sadjarji pa imajo izzive tudi na račun trženja domačih izdelkov, predvsem jabolk, saj se večina domačih jabolk prodaja po akcijskih cenah in tako ob prodanih proizvodih pogosto ne iztržijo niti proizvodne cene na kg prodanih proizvodov. V primerjavi s konkurenco od drugod pa nimajo nobene prednosti, saj se slovenskih izdelkov glede na tovrstne podatke in prakse sploh ne spoštuje kaj preveč. Veliko jabolk v Slovenijo uvažajo iz Avstrije, Poljske, Češke in Hrvaške. Mnoga jabolka in drugo sadje so ob tem vprašljive kakovosti in majhnih cen, ki pa jih potrošniki večkrat povsem nevedno pokupijo. Ob tem se je za vprašati kam je šlo gospodarsko ravnanje v zvezi s sadjarstvom in podpora slovenskih kmetov ter kaj je pravzaprav z samooskrbo hrane v Sloveniji, ki ima na splošno povsem ugodne pogoje tudi za sadjarstvo, katerega izdelki v trgovini in večkrat tudi pri končnih potrošnikih, niso kaj preveč cenjeni.
Bonita jabolka – kakovostna domača jabolka kot ena izmed rešitev za sadjarstvo
V Sloveniji imamo danes okrog 10.600 hektarjev sadjarskih površin, mnogo med njimi je namenjenih pridelovanju jabolk. Enajst posavskih članov zadruge se je odločilo, da bo krizi glede uvoza jabolk iz tujine, ko pa imamo vendar dovolj možnosti za ugodno pridelavo doma v Sloveniji, stopilo skupaj in temu naredilo preobrat. Zasadili so sedem hektarjev Bonite – nove vrste jabolk. Posavskim pridelovalcem so se pridružili tudi pridelovalci oziroma sadjarji iz Štajerske in posadili so še pet hektarjev sadovnjakov. Nova sorta jabolk Bonita, ki je odporna proti škrlupu in plesni, kar pomeni tudi manj obdelave s pesticidi naj bi bila zadostna konkurentka uvozu cenenih jabolk vprašljive kakovosti iz tujine. Gojiti so jo pričeli v Posavju. V Slovenijo so se odločili pripeljati novo sorto predvsem zaradi tega, da potrošniki iz Slovenije vedo, da jedo Slovensko jabolko in da to ni le lepo, sočno in okusno jabolko, temveč se tudi dobro skladišči. Predvsem pa to ni jabolko dvomljive kakovosti za katera ne vemo od kod prihajajo. Glavna prednost Bonite pa je odpornost proti različnim boleznim kot sta plesen in škrlup. Kakšno jablano je kdaj potrebno škropiti dvajsetkrat ali več, medtem, ko je Bonito potrebno enkrat manj.
Bonita ni odgovor na vse probleme in izzive s katerimi se sooča slovensko sadjarstvo, toda je pa ena izmed zelo dobrih rešitev. Veliko pa je tudi na kupcih, ki bodo kupili ta čudovit slovenski proizvod, saj bodo s tem podprli slovenske proizvajalce in sadjarje, ki se močno trudijo, da bi slovenski proizvodi bili kakovostni in okusni. Sadjarstvo ima bogato tradicijo in je kot panoga zelo pomembno in prav zaradi tega so se med drugim pridelovalci Bonite tudi odločili za tovrstni ukrep. Za spodbujanje pridelovalcev k sajenju nove sorte bonita pa so se člani zadruge, katere ustanovitev je bila predpogoj, da so sploh lahko pričeli z gojenjem nove sorte jabolk, povezali tudi s kmetijskim zavodom Novo mesto in Maribor ter biotehniško fakulteto v Ljubljani. Pri sami posaditvi jabolk Bonita pa naj bi imeli pridelovalci tudi določene spodbude. Projekt Bonita je v namenu dolgoročno pripeljati tako daleč, da se kot blagovna znamka odlično razvije in zaživi.
Ekološko sadjarstvo – sadjarstvo prihodnosti?
Vse bolj se daje poudarek na to kaj jemo in kako kakovostno pravzaprav je današnje sadjarstvo. V ta namen prihaja v ospredje ekološko sadjarstvo, toda ni še toliko razširjeno, saj s seboj prinaša tudi mnogo predpisov in odgovornosti ter stroške prehoda, pogoje za pridobitev vseh potrebnih certifikatov in podobno. Prav tako v večini primerov seveda ne gre kar »čez noč«, saj je potrebno najprej zasaditi nove nasade in uvajati sadne vrste in sorte po ekoloških načelih, ki so po svoje kar stroga. Še korak dlje pa je biodinamično sadjarstvo, kjer je posebnost gojenje s prepariranim kompostom, škropljenje pa s preparati gnoj in kremen iz roga. Biodinamično sadjarstvo prinaša s seboj še nekoliko strožja pravila kot ekološko in morda tudi zato še ni toliko razširjeno, toda to se zna v prihodnosti vsekakor spremeniti.
Na sadjarstvo je v določenih vidikih potrebno gledati kot na podjetje, ki trajnostno oskrbuje z različnimi pridelki in zato ni odveč, da se v okviru le tega prideluje čim kakovostnejše in zdravo tako za naravo kot seveda posledično tudi za uporabnika.
Powered by Contextual Related Posts
