Naprej na vsebino

Je krajši delovnik skrivnost za srečnejše, bolj zdravo in produktivno življenje?

Kaj če bi lahko šli iz službe malo prej? Kaj če bi bili naši urniki dela malo krajši? Ali je to lahko skrivnost bolj zdravega in produktivnega življenja? In kaj to pomeni za podjetja?

Danes poklicni svet izumlja svoja organizacijska načela. Podjetja in zaposleni vse pogosteje ugotavljajo, da tradicionalne organizacijske metode podjetij ne delujejo dobro: izgorelosti se množijo, bolezni, povezane s stresom, se na delovnem mestu povečujejo, depresija, dolgočasje in nenadni izpadi, pa so del vsakdanjega življenja zaposlenih. Podjetja zato vedno bolj razmišljajo o novih načinih delovanja, ki jim omogočajo bolj prilagodljiv, digitalni in odprt socialni in ekonomski kontekst.

Tako podjetja in zaposleni preizkušajo delo na daljavo, hodijo v službo, spijo v službi … Poskušajo tudi nove načine organiziranja delovnega časa, na primer več dopusta ali redni odmori čez dan.

Toda med najnovejšimi trendi, med najproduktivnejšimi podjetji na svetu, izstopa eno: zmanjšanje delovnega časa. Bi lahko krajši delovni dnevi hkrati povečali tudi produktivnost podjetij?

Foto: Pixabay

Krajši delovni dnevi: Zakaj delamo 8 ur na dan, 5 dni na teden?

8-urni delovni dan je postal tradicionalen vzorec delavcev v 20. stoletju. Danes delo večinoma začenjamo od 7. do 9. ure zjutraj in zaključimo med 15. in 17., celo 19. uro, odvisno »natrpanosti urnika« in od časa premora za obrok. V zimskih dneh bi lahko rekli, da delamo praktično cel dan, dobesedno. Vstanemo z vzhodom sonca (ali celo prej) in ko je to začelo zahajati, smo navadni smrtniki že opravili približno 8 ur vsakodnevnega dela. Toda zakaj osem ur? Ta ideja, ki se danes zdi čisto običajna, ne da bi veliko razmišljali o njej, je podedovana iz preprostega slogana, starega skoraj 200 let.

Bil je začetek industrijske revolucije. Podjetja so cvetela predvsem zaradi delovne moči svojih zaposlenih. Podjetja so zaposlene silila k čim večjemu številu delovnih ur in večina ljudi (mislim, večina moških) je delala od 12 do 15 ur na dan, 6 dni v tednu. Robert Owen, britanski proizvajalec tekstila, je začel razpravljati o ideji, da bi bilo bolj produktivno, če bi imela podjetja vesele in zdrave, ne pa izčrpane zaposlene, ki delajo več napak in povzročajo več nesreč. Tako je sprožil socialni program za izboljšanje kakovosti življenja svojih zaposlenih, ustavil otroško delo in uvedel osem urni delovnik. Leta 1817 je naznanil slogan »Osem ur dela, osem ur rekreacije, osem ur počitka«, program, ki naj bi simboliziral uravnoteženost delovnega dne.

Toda šele Henry Ford, ameriški proizvajalec avtomobilov in glavni mojster proizvodne linije, je prešel iz 6, na »samo« 5 delovnih dni na teden. Ford je ugotovil, da krajši delovni tedni povečajo produktivnost med zaposlenim. Poleg tega je želel, da imajo delavci tudi več prostega časa, ki bi ga potencialno zapravili na cesti in posledično od njega kupovali avtomobile, ki jih sami sestavljajo. Tako bi plače delavcev, spet priromale v Fordov žep.

Foto: Pixabay

Krajši delovni dnevi: biološka potreba

Ideja o delu 8 zaporednih ur na dan je v popolnem nasprotju z načinom delovanja našega telesa. Naš organizem ne more biti produktiven 8 zaporednih ur, predvsem zaradi tega, kar imenujemo »cirkadijski ritem«, tj. naših vsakodnevnih bioloških ciklov. Kako naše telo reagira podnevi, je odvisno od številnih dejavnikov: naših hormonov, prehrane, izpostavljenosti dnevni svetlobi ipd. Znanstveniki, ki preučujejo ta vprašanja, so ugotovili, da imamo zelo specifičen biološki ritem. Tako smo v določenih obdobjih dneva bolj produktivni, intelektualno in fizično gledano.

Na primer, vemo, da ima človeško telo dva vrha produktivnosti v dnevu. Prvi se zgodi pozno dopoldan: možgani se po prebujanju aktivirajo postopoma in postanejo zelo aktivni pred opoldnevom (v povprečju do 13. ure). Sledi obdobje, ko možgani niso prav produktivni (do 15.-16. ure). Nato se telo postopoma reaktivira in doseže največjo produktivnost (na fizični ravni) med 17. in 18. uro. Če povzamem: telo je narejeno tako, da razmišlja zjutraj, da opravi naloge, ki zahtevajo majhno koncentracijo v zgodnjem popoldnevu, fizične naloge pa pozno popoldne oziroma zgodaj zvečer. Seveda, te ritmi niso vedno natančni. Lahko se razlikujejo glede na ljudi, čas spanja ali njihov način prehranjevanja. Je pa na splošno potrjeno, kot normalno delovanje človeškega telesa.

Pri delu v pisarni, od 8.00 do 16.00, denimo z odmorom od 12. do 13. ure, smo v popolnem nasprotju z našim naravnim ritmom. Najprej smo na odmoru točno takrat, ko so naši možgani najbolj aktivni. Potem za delo porabimo skoraj tretjino dneva (od 13.00 do 16.00), ko je naše telo najmanj produktivno …

Zaradi kopičenja možganske utrujenosti je delo ves ta čas povezano z nižjimi rezultati tako v kognitivnih kot intelektualnih testih. Če smo v pisarni več kot 8 ur na dan, je slednje močno povezano s slabšim splošnim zdravjem in s 40 odstotkov večjim tveganjem za nastanek srčnih ali stresnih bolezni, kažejo raziskave. Druga študija, ki jo je opravil Laboratorij za zdravje in varnost v Veliki Britaniji, kaže, da dolge ure dela povzročajo utrujenost, stres, glavobole, srčno-žilne motnje (upoštevajte, da »dolge ure« vključujejo tudi čas potovanja v službo). Nekatere raziskave zaključujejo celo, da delo več kot 8 ur na dan, na zdravje vpliva, kot kajenje tobaka.

Vse več raziskav dokazuje, da lahko posameznik svojo intelektualno delo najbolje opravi le v omejenem času, nato potrebuje premor. Nekatere študije trdijo, da je idealna kombinacija 52 minut dela, 17 minut odmora, druge kažejo na uro in pol koncentriranega dela. Toda na splošno rezultati kažejo, da smo na dan resnično intelektualno produktivni približno 6 ur, pod pogojem, da si dobro planiramo odmore.

Foto: Pixabay

Manj delovnih ur za bolj produktivne dneve: kakšen je idealen delovni čas?

Države z najvišjim povprečnim delovnim časom so tudi države z najnižjo produktivnostjo. In obratno, kjer so delovni dnevi najkrajši, so zaposleni najbolj produktivni. Poleg tega obstajajo tudi študije, ki navajajo, da so podjetja, ki zaposlenim vsiljujejo dolg delovni čas – manj produktivna.

Na koncu se znanstveniki na splošno strinjajo, da je idealen delovni čas okoli 6 ur, bolj koncentriran na dopoldansko delo. Tako zaposleni izkoristijo ure, ko so najbolj produktivni in se popoldne osredotočijo na druge dnevne aktivnosti (vključno s socialnimi, športnimi in kulturnimi). Ta svoboda zaposlenim omogoča boljše obvladovanje utrujenosti, ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem (bistvenega pomena za produktivnost), prav tako pa jim omogoča, da ponovno odkrijejo vsakdanje življenje zunaj službe. Psihologi potrjujejo, da tak način organiziranja delovnega časa (krajši delovni dnevi v kombinaciji z pogostejšimi kratkimi počitniškimi obdobji), dela zaposlene srečnejše.

Skratka, več kot 200 let kasneje, se skoraj vsa podjetja še vedno držijo 8 urnega načela. Torej ne preseneča, da je delovni okvir, ki je bil razvit pred 200 leti za izboljšanje negotovih razmer delavcev, pahnil večino današnje delovne sile v nezadovoljstvo, depresijo in izgorelost. Znanost je pokazala, da je trenutni način organiziranja delovnega časa neprimeren za naš bioritem. Namesto da bi delali dolge delovnike, je bolje, da delamo krajše, kar pomeni intenzivnejšo in zgoščeno produktivnost. Mlajši se tega zavedajo, zato izbirajo delodajalce, starejši še vztrajajo.

Če želite biti bolj produktivni, srečnejši in bolj zdravi, je čas, da se lotite drugačnega življenjskega sloga. Začnete lahko s tem, da si skrajšate delovnik. Če boste ob tem bolj produktivni, boste brez napora obdržali enako plačo.

Foto: Pixabay

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice