Naprej na vsebino

O pustu

Pustovanje je gotovo en najbolj priljubljenih praznikov tako pri otrocih kakor med odraslimi – prav gotovo se vsi veselimo radoživega vzdušja, zanimivih maškar, zabav, povork in nenadomestljivih pustnih dobrot. A morda prav zaradi lahkotnosti in vedrosti tega razposajenega običaja velikokrat ne razmišljamo ali govorimo o njegovi tradicionalni vrednosti ali o izvoru, posledično se o zgodovini, razvoju in resničnemu pomenu pusta ve bolj malo.

Foto: Ptuj.info

Kdo je pust praznoval prvi?

Pustovanje je en najstarejših slovenskih praznikov; ljudje ga namreč izvajajo že več kot 2000 let. Njegove korenine segajo v čas starega Rima, ko so se v pričakovanju novega leta našemili v maske. Do časa Julija Cezarja, ki je uvedel koledar, kot ga poznamo danes, je bil pust spomladansko praznovanje novega leta, leto pa je trajalo deset mescev. Z uvedbo januarja in februarja se je praznovanje novega leta premaknilo na prvi januar, pust pa je ostal pomaknjen k pomladnemu času. Te navade maskiranja so Rimljani prevzeli od poganov, ki so se šemili pri izvajanju raznih obredov, povezanih s čaščenjem dobrih duhov, onostranstva in pokojnih. Z vzponom krščanstva, ki rimljanskih praznikov šem ni odobravalo, se je pričelo njegovo preganjanje, ker pa pomladni pustni prazniki kljub temu niso bili zatrti, se je odpor Cerkve do pusta v 10. stoletju umiril.

Kaj je pust pomenil za kristjane?

Ko so kristjani v srednjem veku prevzeli pust, je bila k prazniku dodana še Pepelnica kot dan poroke in pričetek štiridesetdnevnega posta, ki traja vse do velike noči. Kristjani so praznik poimenovali karneval, kar izhaja iz latinščine: carnem pomeni meso, levare pa opustiti, sestavljanka pa se nanaša prav na februarski post, ko se razen na pustni torek in nedeljo kristjani odrečejo uživanju mesa. Prav tako tudi Slovenska beseda pust izhaja iz zastarele besede mesopust, ki se zopet nanaša na štiridesetdnevno postenje.

Pust v Sloveniji nekoč in danes

Dolgega posta se dandanes pri nas nekateri še vedno držijo, marsikdo pa ga več ne izvaja. Pustne šege in navade so se skozi stoletja temeljito spremenile, saj danes pust bolj kot s postom povezujemo s pustnimi norčijami, krofi in zabavami v maskah. Nekoč so kostume in maske ljudje izdelovali sami iz naravnih materialov, ki so jim bili na dosegu, danes pa se veleblagovnice že od konca januarja šibijo pod težo sintetičnih kostumov in raznih pustnih dodatkov. V preteklosti so tudi krofe gospodinje pekle doma, ti pa so bili narejeni na svinski masti in brez polnila, namenjeni so bili otrokom, ki so v preprostejših kostumih hodili od vrat do vrat. Prav tako so jedli tradicionalno kosilo (svinjina, ričet, krompirjeva solata), kar se dandanes po navadi več ne izvaja.

Kje se je tradicija ohranila?

Na različnih geografskih predelih Slovenije zvesto ohranjamo pustno tradicijo značilnih mask in z njimi povezanih običajev; še zmerom poteka vsakoletno ptujsko kurentovanje, laufarija v Cerknem, prekmursko Borovo gostüvanje, škoromatija in fašenk v Markovcih.

Kurenti v njihovi značilni kožuhovinasti opravi, h kateri spadajo tudi veliki zvonci, pisani trakovi in rogata glava, hodijo od hiše do hiše ter na tak način preganjajo zimo. Vsakoletno ptujsko kurentovanje, katerega začetki segajo v leto 1960, je gotovo največje pustno praznovanje v Sloveniji, zato ni nič čudnega, da so bili obhodi kurentov dodani tudi na UNESCOV seznam nesnovne kulturne dediščine. Na ptujskem kurentovanju ne manjka niti glasbene popestritve ali pogostitve s pustnimi dobrotami, na pustni torek pa poteka izbor za najboljšo masko.

Laufarija v Cerknem se začne na prvo nedeljo po novem letu, ko se po drugi maši na ulicah pojavi prvi Laufar, prihodnji teden se pojavita dva in naslednjič trije, to pa se ponavlja vse do pustnega torka, ko skupina laufarjev ujame in kaznuje Pusta ter tako odžene zimo. Laufarji so skupina mask petindvajsetih članov, ki so znani po svojih lesenih maskah in nenehnem tekanju naokrog – od tod tudi izvira njihovo ime.

Foto: Cerkno.si

Če se v kateri od prekmurskih vasi v predpustnem obdobju, torej od Sv. treh kraljev do pustnega torka, ali med ženitvenih dneh (med božičem in pepelnico) nihče ne poroči, imajo vaščani pravico do »služenja« borovega gostüvanja. Gre za šaljivo poroko neporočene mladine z borom, pri tem pa gre za »pustno poroko«, torej se pri prireditvi prepletajo šege poroke in pusta.

Škoromatija je pustni običaj, ki izvira iz področja Brkinov in Čičarije, ohranjajo pa ga v vaseh Podgrad, Hrušici in Javorju. Prav tako kakor druge pustne šeme tudi škoromati uganjajo norčije, pobirajo dobrote, hodijo od hiše do hiše in nazadnje simbolično zažgejo lutko Pusta, kar naj bi prignalo pomlad v deželo.

V Markovcih se pustno obdobje začne že 2. februarja, ko se natanko ob polnoči z bičevim pokom prične fašenk. Ta traja do pepelnične srede, do takrat pa se v Markovcih odvija veliko pustnih šeg z namenom ohranjanja bogate kulturne dediščine etnografskih in karnevalskih likov Dravsko-Ptujskega območja. Na pustno soboto se odvija povorka, vsak vikend pustnega časa pa v karnevalskem šotoru potekajo razne pustne zabave.

Seveda pa se po Sloveniji odvijajo tudi manj tradicionalna in modernejša praznovanja pustne sobote, nedelje, torka in srede, kot so razna otroška pustovanja, pustni koncerti in zabave v diskotekah, ljubljanski Zmajev karneval in še marsikaj. Izbire za preživetje tega posebnega praznika je veliko.

Pustna brezskrbnost naj ne preraste v pustno neodgovornost.

Čeprav je pust čas za veseljačenje, je konec koncev vendarle treba opozoriti na kupe nerazgradljivih konfet in pustnih sprejev, ki jih sredi praznovanja tresemo koder koli gremo, nato pa bleščeči kosci še dolgo po pustnih praznovanjih k ničemur ostanejo v okolju skupaj z drugimi odpadki. Četudi je pust čas za brezskrbnost, ga ne moremo uporabiti kot izgovor za nepremišljeno onesnaževanje okolja. Sicer pa naj je tako letošnji kakor vsakršni pust vesel, debel in masten okoli ust!

1
Komentarji

avatar
1 Comment threads
0 Thread replies
0 Followers
 
Most reacted comment
Hottest comment thread
1 Comment authors
jako Recent comment authors
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o
jako
Guest

zlo mi je všeč

Prijava na e-novice