Koronavirus postaja »gospodarska pandemija«. Kdo je glavni krivec?

Zaskrbljenost zaradi kitajskega koronavirusa sproža udarne valove skozi svetovno gospodarstvo. Prizadeta so bolj ko ne, vsa področja. Spodaj je kratek pregled, kako je epidemija (Covid-19), ki izvira iz kitajske prestolnice Wuhan, že uspela vplivati na svetovno gospodarstvo.

Potrošnja. Kitajska je s 1,4 milijarde prebivalcev največji potrošniški trg na svetu. Kitajska potrošnja se je zaradi zaprtih trgovin in zmanjšanja delovnih možnosti neizmerno zmanjšala. Podjetja po vsem svetu, ki prodajajo izdelke kitajskim potrošnikom, opažajo velik izpad prihodka.

Proizvodnja. Medtem ko vlada poskuša zaustaviti širjenje virusa, so številne kitajske tovarne ustavile delovanje. Zmanjšanje ponudbe še dodatno zavira gospodarsko rast, ne samo kitajskih podjetij, temveč tudi večnacionalnih korporacij s tovarnami na Kitajskem. Podjetja, ki proizvajajo manj, posledično upočasnjujejo povpraševanje po vložkih, denimo nafti, kar vodi do širokega odziva na svetovno gospodarstvo. Surova nafta Brent je danes padla več kot 5 odstotkov.

Motnje v oskrbovalni verigi. Podjetja, ki uvažajo iz Kitajske, morajo najti nove dobavitelje. Večina jih ostaja brez ključnih sestavnih delov. V nekaterih primerih infrastruktura za hitro preusmeritev proizvodnje surovin iz Kitajske – ne obstaja. Tudi tam, kjer obstajajo drugi dobavitelji, zamuda pri iskanju in pogajanju z novimi dobavitelji stane ogromno – časa in denarja.

Potovanja. Globalna podjetja so odvisna od mobilnosti delovne sile, zlasti na izvršni ravni. Potovanja na Kitajsko in v njene sosede so močno upadla, zaradi česar je težje poslovati. To še posebej škodi prevoznim podjetjem, predvsem letalskim.

Informacijska negotovost. Kitajsko vodstvo pošilja mešana sporočila o koronavirusu. Opazovalci dvomijo v uradne številke okužb in števila smrtnih žrtev ter navajajo nedoslednosti kitajskih oblasti. Poleg tega, čeprav kitajski predsednik Xi Jinping ni govoril o epidemiji vse do 23. januarja, je iz govora razvidno, da je za virus vedel že 7. januarja. To lahko pomeni, da so oblasti sprva virusu posvetile manj pozornosti kot bi morale ter odpira vprašanja o njihovi zavezanosti javnemu zdravju.

Gospodarska katastrofa

Vodilni globalni svetovalni inštitut, Oxford Economics, pričakuje, da se bo Kitajska rast BDP, glede na dosedanje širjenje virusa, zmanjšala s 6 odstotkov lani na 5,4 odstotka v letu 2020.

Če se virus razširi samo po Aziji, naj bi svetovni BDP v letu 2020 padel za 400 milijard dolarjev, oziroma za 0,5 odstotka.

V primeru širitve virusa zunaj Azije oziroma globalne pandemije, bi lahko svetovni BDP padel za 1,1 milijarde dolarjev ali 1,3 odstotka v primerjavi s sedanjo napovedjo.

Znižanje za 1,1 milijarde dolarjev bi bilo enako izgubi celotne letne proizvodnje Indonezije, 16. največjega svetovnega gospodarstva.

Kdo je kriv?

Medtem ko je svetovni splet fasciniran nad dejstvom, da je v romanu The Eyes of Darkness iz leta 1981, ameriškega avtorja, Deana Koontza, omenjena bolezen, ki spominja na Covid-19, Wuhan je omenjen kot epicenter okužbe, virus pa je poimenovan Wuhan-400, zaenkrat ni odgovora, kdo je kriv za izbruh virusa. Nekateri trdijo, da ga je napovedal že Nostradamus, drugi, da je bila to slepa bolgarska jasnovidka Baba Vanga ali morda celo Stephen Hawking.

Konec januarja je vodja Liberalno-demokratske stranka Rusije za moskovsko radijsko postajo dejal, da misli, da je koronavirus bodisi ameriško biološko orožje ali pa gre za projekt farmacevtskega lobija. Virus naj bi bil produkt ameriških laboratorijev, njegov namen pa je spodkopati gospodarski razvoj Kitajske, so prepričani v ruski politični stranki.

Če pogledamo z zornega kota, da je Kitajska nedavno začela blesteti (na vseh ravneh) bolj kot ZDA, se poraja vprašanje. Je možno, da predsednik Donald Trump uporablja koronavirus kot orožje, politično ali morda celo biološko, za nagrajevanje svojih zaveznikov in kaznovanje sovražnikov?