Naprej na vsebino

Civilna zaščita in zaposlitev

Civilna zaščita je organiziran del sistema, ki je namenjen varovanju pred naravnimi in drugimi nesrečami. Civilna zaščita obsega organe vodenja, službe za zaščito in reševanje ter pomoč. Prav tako pa tudi zaščitno in reševalno opremo in naprave za zaščito, reševanje in za pomoč. Civilna zaščita je tako rekoč v celoti organizirana na državni in regionalni ravni. Enote civilne zaščite so organizirane po prostorskem načelu kot enote ene ekipe oziroma oddelka. Enote iste vrste lahko med seboj združujejo tudi večje sestave. Uprava RS za zaščito in reševanje za opravljanje nalog zaščite in reševanja na področju države in regij, organizira enote, službe in organe Civilne zaščite. Prav tako je njega naloga sklepanje pogodb o službi v Civilni zaščiti s pripadniki in kandidati, ki želijo skleniti pogodbo za delo v Civilni zaščiti.

Civilna zaščita in zaposlitev

Pogodbeno opravljanje službe, ki ga nudi Civilna zaščita pomeni, da se lahko državljani Republike Slovenije, ko dopolnijo 18. let vključijo v organe vodenja, službe in enote Civilne zaščite. Zaposlitev v Civilni zaščiti je možna tudi v obrambi. Pod to spada tudi prostovoljno služenje vojaškega roka in zaposlitev v Slovenski vojski. Prav tako pa tudi pogodbeno opravljanje vojaške službe, ki poteka v rezervni sestavi Slovenske vojske. V primeru odločitve za zaposlitev v Civilni zaščiti po pogodbi pa ima zaposleni tudi obveznosti. Med obveznosti spadajo redno usposabljanje, opravljanje nalog, zaščita, reševanje in pomoč. Prav tako pa mora sodelovati tudi pri ukrepanju v morebitnih naravnih nesrečah, ki se zgodijo ter izvrševati mednarodne obveznosti države. Sestavni del Civilne zaščite so poklicne in prostovoljne reševalne službe, ki so tudi najštevilčnejše. To so Gorska reševalna služba, gasilska društva, organizacije Rdečega križa, potapljaška in jamarska društva in skavtske ter taborniške organizacije. Najdejo pa se še kakšne. Poleg vsega omenjenega pa nacionalne enote za zaščito, reševanje in pomoč vključujejo tudi nacionalno enoto za hitro pomoč in posredovanje, ki je namenjena še posebej težkim intervencijam.

Pripadnik Civilne zaščite, ki ima sklenjeno pogodbo je upravičen do plačila in bonitet. To so:

  • Plačila za pripravljenost
  • Denarna nadomestila, nagrade in denar za prehrano in nastanitev, ko se opravljajo naloge
  • Nezgodno zavarovanje
  • Koriščenje počitniških kapacitet, ki jih ponuja Ministrstvo za obrambo RS.
Civilna zaščita Foto: Pixabay

Civilna zaščita in sodelovanje državljanov

Civilna zaščita je organiziran sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Obsega pa različne organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč. Pripadnik Civilne zaščite je državljan, ki je razporejen v Civilno zaščito na podlagi zakona. Dolžnost sodelovanja v Civilni zaščiti se prične z 18. letom starosti in konča z 63. letom za moške in pri 55. letih za ženske. Državljani se glede na način pomoči razvrščajo na poklicne, prostovoljne in dolžnostne.

Prostovoljne enote in reševalne službe so tiste, ki se upravljajo po načelu prostovoljnosti pri različnih nevladnih organizacijah, v večini pa predvsem v humanitarnih organizacijah. Poklicne enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč se organizirajo za opravljanje poklicnih nalog. Dolžnostne enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč pa se organizirajo na podlagi državljanske dolžnosti. Pripadnik Civilne zaščite, ki sklene pogodbo na podlagi prostovoljen odločitve s pristojnim ustanoviteljem vodenja, enot ali služb Civilne zaščite, pridobi status pogodbenega pripadnika Civilne zaščite. Za opravljanje nalog, ki jih zahteva Civilna zaščita se organizirajo enote in službe glede na: prvo veterinarsko pomoč, tehnične enote, enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč, službe za podporo. V Sloveniji je Civilna zaščita na regionalni in državni bazi dobro postavljena, v lokalnih skupnostih pa to še poteka.

Civilna zaščita Foto: Pixabay

1. marec je svetovni dan Civilne zaščite

1. marec je svetovni dan Civilne zaščite, ki ga je razglasila Generalna skupščina OZN. Ta dan se obeležuje od leta 1990 naprej tudi zaradi ozaveščanja ljudi o pomembni vlogi, ki jo ima Civila zaščita v vsakdanjem življenju. To se dogaja predvsem pri soočanju z različnimi vrstami nesreč in katastrof, ki ne prizanašajo nikomur, saj ko se narava razbesni in pokaže svoje zobe, se marsikdo znajde v stiski. Zaradi različnih vremenskih sprememb se v Sloveniji zadnjih nekaj let srečujemo z različnimi podnebnimi spremembami. Mednje spadajo tudi vetrolomi, poplave, neurja, žledolom, kar pa pomeni tudi več posredovanja s strani civilne zaščite. Civilna zaščita posreduje ob vsaki naravni katastrofi in pomaga ogroženim v različnih stiskah, ki jih tovrstne katastrofe prinašajo zraven, saj poleg strahu in čustvenih posledic prinašajo s seboj tudi materialno škodo. Pomoč Civilne zaščite je neprecenljiva, saj ljudem nudijo oporo, solidarnost in pomoč, ko jo različni posamezniki in družine, ki so ogrožene,  najbolj potrebujejo. Poleg dobroimetja pa rešujejo tudi življenja in med drugim je tudi zaradi tega Civilna zaščita nepogrešljiv del naše družbe.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice