Kako vpliva koronavirus na bogoslužje?

Idealno mesto za razvoj različnih viroz je kraj, kjer je zbrana večja skupina ljudi. Koncerti, kinopredstave, različna praznovanja, ipd., so idealni kraji, kjer se virusi hitro širijo. Med najpogostejše oblike zbiranja ljudi štejemo bogoslužje, kjer se versko občestvo zbira, da bi Bogu izkazalo slavo in zahvalo ter, da bi od Boga prejeli moč za vsakdanje življenje
Bogoslužje v naših cerkvah poteka praviloma vsakodnevno. Največ ljudi se k bogoslužju zbere ob nedeljah, zato so pri nedeljskem bogoslužju podani najidealnejši pogoji za širjenje različnih virusnih bolezni, med katerimi je od letošnje zimske sezone pridružen koronavirus.
Škofje so izdali navodila za preprečevanje širjenja koronavirusa
Glede na to, da je cerkev, kjer se obhaja bogoslužje, idealen kraj za prenašanje virusov, je Slovenska škofovska konferenca, 25. 2. 2020, izdala navodila za preprečevanje širjenja koronavirusa. Slovenski škofje do podobna navodila že izdali ob koncu prejšnjega desetletja, ko je v letu 2009/10 bila na pohodu ptičja gripa.
Škofje priporočajo, da se verniki držimo navodil, ki jih je podal Nacionalni inštitut za varovanje zdravja. Glede bogoslužja pa škofje podajajo naslednje:
- Duhovniki naj izpraznijo kropilnike z blagoslovljeno vodo ob vhodu v cerkev. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo, kar nadomesti pokrižanje z blagoslovljeno vodo.
- Pri pozdravu miru duhovnik in verniki opustijo stisk roke.
- Vernike prosimo, da obhajilo spoštljivo prejemajo samo na roko.

Verniki smo povabljeni k odgovornemu obnašanju
Z navodili, ki jih podajajo škofje, se bogoslužje v ničemer bistveno ne spreminja, spremenjene so nekatere prakse, ki sicer niso bistvene za samo bogoslužje, lahko bistveno zaznamujejo človekovo življenje, še posebej, če pride do resne okužbe. Koronavirus ali virus kakšne od vrst gripe, lahko pri komu, ki ima oslabljen imunski sistem povzroči celo smrt, zato smo verniki povabljeni, da se v skladu s tem dejstvom odgovorno obnašamo.
Ob vhodu v cerkev je v t.i. kropilnikih vedno na voljo blagoslovljena voda, s katero se verniki pokrižamo pri vstopu in pri izstopu iz Cerkve. Bistvo opustitve blagoslovljene vode je v tem, ker vsi verniki pomakamo prste v en kropilnik, zato obstaja velika možnost, da se pri tem tudi okužimo. V tem primeru se pokrižamo brez blagoslovljene vode.
Po molitvi Oče naš, pred obhajilom, je marsikje uveljavljena navada, da si po duhovnikovih besedah »Gospodom mir naj bo vedno z vami«, verniki podamo roke. Ker je s telesnim stikom podana velika možnost okužbe, je pozdrav miru s stiskom roke opuščen.
Marsikateri vernik nima občutka za bonton
Ob tem je potrebno opozoriti, da je stisk roke med bogoslužjem na splošno vprašljiv, ker si ljudje vmes brišejo nos, marsikdo pri tem ne uporablja niti robca. Poleg tega se dogaja, da ljudje kašljajo in kihajo, ne da bi pri tem uporabili robec, ampak dajo pred usta kar roko, katero kasneje podajo v pozdrav miru. Sam sem že odklonil stisk roke s strani neke gospe, ker sem nekaj minut prej videl, da je kihnila v dlan. Ko mi je ponudila roko, sem ji na vljuden način skušal pojasniti, zakaj ji ne želim podati roke.
Po 2. vatikanskem cerkvenem zboru (1962 – 1965) je Cerkev uvedla možnost prejema obhajila na roko. Pred tem je bilo obvezno prejemanje na usta. V Slovenji in v zahodni Evropi je prejemanje obhajila na roko postalo prevladujoče. Še vedno pa nekateri verniki želijo prejem na usta. Z obhajanjem na usta se večkrat zgodi, da kdo duhovniku oblizne prste, z obliznjenimi prsti pa potem obhaja naslednje vernike.
Pred kratkim se mi je zgodilo, da je neka vernica pred mano duhovniku obliznila prste. To sem opazil, ko si je prste brisal v albo (oblačilo pod mašnim plaščem). Seveda mi ni bilo najbolj prijetno prejeti obhajila iz njegovih rok. Vendar sem obhajilo prejel v veri v Božjo navzočnost pod podobo kruha, zato je moja nelagodnost zaradi tega zbledela.
Navodilo o obhajanju na roke, je zato dobrodošlo, saj je na ta način veliko manjša možnost okužbe, kot pa, če bi lahko prejemali obhajilo tudi na usta.
Če kažemo znake okužbe, se bogoslužja ne udeležujmo
Glede preventive škofje priporočajo, da naj ljudje ostanejo doma, če kažejo znake bolezni. Pri marsikomu se dobro vidi, da je okužen, da skozi vso mašo smrka, kašlja in kiha. Kljub temu da ima človek dober namen in želi priti v stik z Božjim življenjem, se vendarle lahko zadaj skriva sebičnost in neupoštevanje drugega.
Pri tem je potrebno opozoriti, da Bog lahko v takšnem primeru deluje tudi izven mašne daritve in lahko človeka, ki je sicer imel namen priti k bogoslužju, pa tega ni storil zaradi bolezni, prav tako obdari z milostmi, kakor če bi bil tam navzoč.
Preventiva vključuje čut za sočloveka
Pri preventivni skrbi pred okužbami, je bistvenega pomena čut za sočloveka. Pri tem nosimo kristjani veliko odgovornost, saj je v samem bistvu krščanstva ljubezen do bratov in sester v Jezusu Kristusu. Zato nekdo, ki že na zunaj kaže znake okužbe in kljub temu obiskuje bogoslužje, prej izkazuje sebičnost, kot pa ljubezen do sočloveka.
Obisk bogoslužja je še vedno najpogostejše in najmnožičnejše redno zbiranje ljudi na enem mestu. Navodila, ki so jih podali škofje ob izbruhu koronavirusa, so lahko vodilo tudi za takrat, ko bo nevarnost izginila. Samo po sebi umevno je, oz. naj bi bilo, da se držimo osnovnih pravil bontona, ki morajo vedno vključevati skrb za drugega. Med skrb za drugega pa spada tudi to, da si nosa ne obrišem z roko, ki jo bom čez nekaj trenutkov podal svojemu sosedu.

Skrb za osebno higieno spada v življenje po evangeliju
Kristjani se velikokrat sprašujemo, kako živeti in oznanjati evangelij. Namesto strokovnega ali celo znanstvenega pristopa do tega vprašanja, bi se lahko tega lotili povsem preprosto. Ker je namreč evangelij tesno povezan življenjem, je morda pričevanje za evangelij tudi to, da znam poskrbeti za osebno higieno in do te mere, da se tisti, ki je v moji bližini, ne bo počutil nelagodno. Če pa se bo počutil celo prijetno, bo morda želel ostati tudi v moji bližini. Ker kristjani verujemo, da je v vsakem človeku prisoten Bog, bo tisti, ki bo v moji bližini, hkrati užival v Božji navzočnosti.