Naprej na vsebino

Primož Jelševar: Demografska uganka – kako preživeti?

Evropska in slovenska družba se starata. Vzroke lahko iščemo v nizki rodnosti, eksodusu mladih iz Slovenije, daljši življenjski dobi in mnogih drugih dejstvih, ki so bili predstavljeni na omizju INAK in SLS z naslovom: Kadrovska vrzel v Sloveniji: Zakaj v Sloveniji primanjkuje delovne sile?

Ko bo nastopila nova vlada in če bomo te zaskrbljujoče demografske trende uspeli obrniti bo kljub temu trajalo več deset let, da bodo nove generacije mladih pripravljene za vstop na trg dela. Tega si seveda naše gospodarstvo z vidika mednarodne konkurenčnosti ne more privoščiti, lahko pa med tem časom pričnemo z institucionalnimi in zakonodajnimi spremembami (bolje pozno kot nikoli), ki bodo te vrzeli zapirale.

Če problem kadrovskega manjka izoliramo na potrebe gospodarstva oz. širše trga dela, bi rešitve lahko strnil v tri skupine ukrepov:

  • spremembe na izobraževalnem področju,
  • spremembe odnosa do podjetij in organizacij,
  • spremembe dojemanja (percepcije) globalnih sprememb.

Spremembe na izobraževalnem področju

V Sloveniji in širše v Evropi izobraževalni sistem še vedno »proizvaja« pretežno težje zaposljiv in neproizvodni kader. Ob znanih dejstvih, da je razmerje med družboslovnim in naravoslovnim izobraževanjem še vedno 2,5:1, v razvitih državah pa 1:1, mora postati eden od ciljev zmanjšanje tega razkoraka.

Sam sem zadnje tri ministre za izobraževanje večkrat opozoril na ta odstopanja, ki so utemeljena s številkami. Seveda ni problem, da podjetja naredijo prekvalifikacijo znotraj naravoslovnih ved, težave nastopijo, ko je potrebno tehničnega načina razmišljanja naučiti nekoga, ki je študiral družboslovne in humanistične vede in ni dobil zaposlitve. Gospodarstvo ne more biti konkurenčno, če mora poleg svojega poslanstva prevzemati tudi vlogo izobraževalnega sistema. Gre za sistemsko napako, saj inštitucije preko delodajalcev in organizacij sprotno dobivajo vse potrebne informacije o potrebah trga dela, a nanje ne reagirajo na ustrezen način. Svetovni ekonomski forum npr. kot najperspektivnejše poklice prihodnosti omenja: nega, inženiring in računalništvo v oblaku, trženje in vsebina, podatki in AI, zelena delovna mesta, ljudje in kultura ter specializirano vodenje projektov.

Vsaj kar se tiče terciarnega izobraževanja so rešitve na dlani: razpis študijskih programov ne sodi v avtonomijo univerz, ampak mora biti v domeni ministrstva, ki ima podatke o zaposljivosti. Dijaki in študentje bi morali pred vpisom dobiti točne podatke o zaposljivosti v njihovi stroki in to največ eno leto po končanju izobraževanja ter o povprečni plači. Tako bi mnogi bolj premislili ali bodo študirali smeri, kjer je razpisanih nekajkrat več študijskih mest, kot je realnih potreb po kadrih.

Spremembe odnosa do podjetij

Ne moremo mimo dejstva, da ugled podjetij močno vpliva na zanimanje mladih po takšnih poklicih. Prav slabo gospodarsko okolje je v Sloveniji onemogočilo, da bi gospodarstvo v času največje konjunkture povečalo dodano vrednosti na zaposlenega. Ta je v povprečju na skromnih 44 tisoč EUR in že več let dobesedno stagnira. Pri takšni dodani vrednosti je oteženo investiranje v novo tehnološko opremo, ki bi omogočila produktivnejša pa tudi atraktivnejša delovna mesta. Prav tako ne pomaga, če v medijih pogosto beremo o prenizkih plačah in gospodarskih prevarah, neplačevanju davkov. To sigurno ni motivacijsko za mlajše, da bi se odločali za zaposlitev v gospodarstvu.

Tretja in verjetno najpomembnejša pa je sprememba dojemanja kaj v današnjem času pomeni izobrazba in kaj kompetence.

Velika zmota je, da moramo biti visoko izobraženi, če želimo uspeti. To enostavno ni res. Sam bi celo trdil, da je na nekaterih področjih prišlo do kadrovske inverzije: dober orodjar s praktičnim znanjem je danes na trgu bolj iskan kot razvojni kader. Žal lahko takšne ljudi iščemo le v starosti nad 50 let, saj so bili zadnjih nekaj let ti poklici nezanimivi. Bill Gates in Steve Jobs sta oba pustila fakulteto, preden sta jo dokončala … s tem seveda ne želim reči, da mladi ne smejo študirati, prav nasprotno. Pa vendar merilo uspešnega razvoja ne more biti število diplomantov na 1000 ljudi, kakršnega je MGRT pripravilo v strateških izhodiščih za pripravo razvojnih programov.

Velika zmota je tudi, da moramo razviti visoko tehnološke kompetence, če želimo biti uspešni. Sam pri mladih opažam precejšnje pomanjkanje samozavesti in zaupanja v svoje sposobnosti. Ob tem pa tudi nizko zaupanje, da so lahko uspešni, če do sedaj niso razvili takšnih kompetenc. Ob tem pa pozabljajo na svojo največjo konkurenčno prednost: sposobnost, da so fleksibilni, da se hitro naučijo novih znanj in spretnosti, ki so jih pravkar odkrili. Trg potrebuje prav take delavce, ki so se sposobni naučiti uporabljati nova orodja. Potrebujemo več promotorjev tega, da se v današnjem, hitro spreminjajočem se svetu, lahko vsak odloči, da bo uspešen. V zgodovini še ni bilo toliko priložnosti za tiste, ki se odločijo za kariero.

Po podatkih OECD bo do leta 2030 potrebno transformirati skoraj milijardo delovnih mest, oziroma eno tretjino vseh delovnih mest na svetu. To bo posledica novih tehnologij 4. industrijske revolucije, za katero bomo morali transformirati te službe do leta 2030. V naslednjih dveh letih – do 2022, se bo spremenilo več kot 40odstotkov osnovnih znanj in spretnosti. Če v Sloveniji želimo ekonomski preboj, uvažanje delovne sile ne bo prineslo željenih rezultatov. Kar nujno potrebujemo je poosebiti miselnost, da bodo v prihodnosti bolj uspešni tisti, ki se ne bojijo novih izzivov in sprememb. To pa velja tako za iskalce zaposlitev, delodajalce, kot tudi politične odločevalce.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Zaposleni pri Applu se nočejo vrniti na delovna mesta, raje bi delali od doma

Zaradi spora glede opravljanja dela na daljavo je Apple že izgubil enega direktorja.

Prijava na e-novice