Naprej na vsebino

Mladina brez avtomobilov

Avto kot simbol svobode? Tako je bilo včasih. Večinoma današnja mladina označuje avto kot onesnaževalec okolja in si planira življenje brez vozniškega dovoljenja in lastnega avtomobila.

Zakaj potrebujemo avto? Še 20, 30 let nazaj, je bil odgovor mladih jasen: da smo svobodni, odrasli in neodvisni od staršev. Peljemo se lahko kamor in kadar hočemo. Takrat še roza – vozniško dovoljenje je v rokah pomenilo moč, češ »zdaj sem odrasel, zdaj lahko vse«. Nič manj kot maturitetno spričevalo je bilo pomembno tudi vozniško dovoljenje. Srečni pa so za 18. rojstni dan dobili tudi lasten avto.

Dandanes je želja po vozniškem dovoljenju vedno manjša. Avto danes ne predstavlja svobode, temveč onesnaževanje okolja in je le-ta ena izmed mnogih možnosti, da oseba pride do želene destinacije. Nekaj študentov so na Dunaju vprašali po tem ali vozijo avto. Večina jih je odgovorila, da le-tega ne potrebujejo, saj so povezave zelo dobre, prav tako pa si ne želijo delati dodatnih stroškov in želijo zaščititi okolje. »Visoki stroški – nizka potreba«, je bil odgovor večine vprašanih in tudi, da kdor se kot majhen navadi peljati z javnim prevozom, je tega tudi kasneje vajen. Torej tam kjer je dober javni prevoz, je tudi manjša uporaba osebnih avtomobilov. Je pa toliko večja želja po vozniškem dovoljenju izven večjih mest, kjer je tudi potreba večja.

Vse težje do izpita?

Če je leta 2015 praktični izpit vožnje v prvo opravilo 54,1 odstotka kandidatov, se je do leta 2018 število zmanjšalo do 50,45 odstotkov. So mladi iz leta v leto slabši vozniki, ali so izpitne vožnje težje? Žal si mladi pogosto zadajo preveč ambiciozen cilj in pričakujejo, da bodo za izpit pripravljeni z manjšim številom ur vožnje, kot so v resnici sposobni. So pa vožnje nedvomno postale težje, spreminja se tudi infrastruktura, kar za kandidate predstavlja dodaten izziv.

Foto: Pexels

Drugačne prioritete?

Dandanes mladi tudi raje varčujejo za nove mobilnike, obiske festivalov ipd. kot za opravljanje vozniškega izpita. Narasla je namreč informacijska revolucija, ki omogoča nenehen dostop do informacij o prihodu avtobusov, nakupu kart za javne prevoze. Med drugim velja tudi, da je mobilnost lepa vrlina, češ, da avtomobili preveč škodujejo okolju in tudi ljudem. »Izpuh dizelskih motorjev povzroča pljučnega raka pri ljudeh,« je dejal vodja delovne skupine v Mednarodni agenciji za raziskovanje raka pri WHO, Christopher Portier.

Vemo, da je tehnologija iz dneva v dan naprednejša, zato so povpraševanja o električnih avtomobilih na trgu, vedno večja. Ali nam bo mogoče s tem ponovno uspelo dvigniti navdih za vožnjo pri mladih?

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Kam so vsi natakarji šli?

Če je bilo pomanjkanje natakarjev očitno že v preteklosti, so po epidemiji covida-19 postali redki kot dragulji. Se pa najdejo gosti, ki z njimi še vedno ravnajo kot svinja z mehom.

Prijava na e-novice