Dvojna invazija.
Pred kratkim sem bral knjigo Die Reise unserer Gene (Potovanje naših genov) Johannesa Krauseja genetika, direktorja inštituta Max Planck za zgodovino človeštva v Jeni. Gre za delo vrhunskega strokovnjaka, ki se ukvarja tako s preteklostjo človeštva kot z našim genomom, zato je našo tisočletno preteklost osvetlil in razložil z dveh strani. Lahko bi napisal, da jo je osvetlil z dvema žarometoma ali da si jo je ogledal z dvemi povečevalnimi stekli.
Marsikaj, kar opisuje nemški znanstvenik in kar se je nekajkrat zgodilo našim prednikom pred tisočletji, se dogaja prav sedaj nam, čeprav dvomim, da bi nas doletele tako usodne posledice, kot so nekajkrat doletele njih. Če bomo dovolj modri, seveda.
Sliši se nenavadno ampak Evropejci smo se ravno sedaj znašli v enem od najbolj kritičnih zgodovinskih dogajanj, ki se lahko zgodijo in ki so se nekajkrat že dogodila v naši dolgi preteklosti.
Naš kontinent je bil mnogokrat cilj invazij. Evropo so napadali Huni, Avari, Arabci, Mongoli, Turki. Evropa se je napadalcev vedno znala in zmogla ubraniti. Od nekdaj so nas napadale tudi bolezni. Invazija je tudi prihod virusa, ki nas ogroža te dni. Tudi takih invazij je bilo že nekaj. Tako imenovana »španska gripa« je odnesla več življenj kot prva svetovna vojna. Vendar je ta prišla na koncu vojne – morebiti je celo prispevala k njenemu koncu. Povzročila je od 25 do 50 milijonov smrti. V srednjem veku so nas nekajkrat obiskali povzročitelji kuge. Znana je Justinijanova kuga iz prve polovice 6. stoletja. Tista iz leta 1347 je po nekaterih ocenah odnesla polovico, po nekaterih tretjino, po drugih ocenah celo dve tretjini evropskega prebivalstva. Johannes Krause pa je pri raziskavah genetskega materiala tisočletja starih človeških ostankov našel tudi genome raznih povzročiteljev epidemij. Te so bile tudi takrat uničujoče in praviloma jih je lahko časovno povezal s katero od prazgodovinskih invazij v Evropo.
Tudi Evropejci smo bili – mnogo pozneje seveda -med povzročitelji uničujočih invazij: med Indijance so španski zavojevalci zanesli ošpice in črne koze, proti katerim ti ljudje niso imeli pripravljenega imunskega sistema. Osvajanje ameriške celine je bil značilen primer, ko sta se invazija tujcev, Špancev, in napad smrtonosnih bacilov združili in več kot podvojili učinek. V nekaterih pokrajinah Južne Amerike, recimo na obalah Peruja, je pomrlo 90 odstotkov indijanskega prebivalstva.
Zaradi takih bolezni so danes indijanska ljudstva v Južni Ameriki samo še nepomembna manjšina.
Druga invazija je seveda invazija človeških mas, ki trkajo na evropska vrata. Ta trenutek, te dni, se tisoči in tisoči pripravljajo vdreti skozi turško – grško mejo. Če jim bo uspelo, se bo sprožil plaz, plaz človeških množic, ki jih ne bomo šteli v tisočih ampak v sto tisočih, morda celo v milijonih.
Tam na grškem vzhodu se je odvilo že nekaj takih usodnih spopadov. To niso bili samo spopadi, kot so se dogajali vsepovsod in v vseh časih, ampak je šlo vedno za usodo Evrope. Grčija leži pred evropskimi vrati, na zelo izpostavljenem delu naše celine in naše civilizacije. Pomislimo na Termopile. Tam je 3000 Špartancev pod Leonido zadrževalo ogromno perzijsko vojsko (tudi med množico, ki sedaj skuša predreti mejo, so predvsem sorodniki nekdanjih Perzijcev, Iranci, Afganistanci in Pakistanci. Po navedbah grških oblasti, je pravih beguncev iz Sirije samo 5 odstotkov) in s tem omogočilo, da so Atenci pridobili na času in se pripravili na pomorski spopad pri Salamani. Če bi bili v bitkah leta 480 pred Kr. Grki poraženi, ne bi bilo niti grške niti sodobne evropske civilizacije.
Danes se dogaja nekaj podobnega. Smo sredi napada virusov, na vrata – na grško mejo – pa navaljujejo tisoči in tisoči Azijcev, in vpijejo Alahu akbar.
Beremo, da je evropsko vodstvo zaskrbljeno. Prišli so si celo ogledat te sodobne Termopile, poleteli so s helikopterji in potem postali še bolj zaskrbljeni. To je tudi vse. Da bi na to mejo poslali vojsko jim ne pride na misel. Raje se bodo spet pustili izsiljevati. Turški voditelj je prišel celo v Bruselj. Njegova nesramnost je tako velika, kot je majhen pogum evropskih voditeljev. Evropejci, predvsem zahodni niso nikoli doumeli usodnost dogajanja na skrajnih koncih Balkana. Nikoli niso razumeli pomen Termopil. Ko je zadnji bizantinski cesar Konstantin hodil po Evropi in po evropskih dvorih prosil za pomoč pred Turki, mu niso pomagali.
Potem ko so Turki prečkali Bospor, so se kot kuga razlili po Balkanu. Zahodnjaki so se v tem času šli svoje igrice in vojne za prestole. Zadnjo evropsko preizkušnjo, bitko za oblegani Dunaj so rešili Vzhodnoevropejci – Poljaki pod Janom Sobieskim, ne morda Francozi ali Angleži.
Pomislimo kako bi bilo, če bi se napada kuge in turških hord zgodila istočasno!
V tem primeru se Turki ne bi ustavili na Balkanu niti pred Dunajem. Evropske civilizacije ne bi bilo več.
Johannes Krause je odkril podobno dogajanje pred tisočletji v takratni Evropi. Dolgo si ni znal razložiti nenadnega izginotja genoma evropske populacije pred 6000 leti med invazijo Indoevropejcev, ki so navalili v Evropo iz step nad Črnim in Kaspijskim morjem. Ko je na kosteh odkril še gene povzročiteljev kuge, mu je postalo jasno. Kot pri španskem osvajanju Amerike, so tudi to bolezenske klice verjetno prišle s četami iz vzhoda, ki so napadale in ki so bile na povzročitelje bolezni že odporne. Mogoče so virulentne klice celo prehitele invazijo in jo olajšale. Ali pa je izginotje, oslabitev prejšnjega prebivalstva zaradi bolezni šele sprožila invazijo?
Tudi sedanje evropsko prebivalstvo je oslabljeno. Oslabljeno zaradi napada virusa. Zaradi njega je vsa Slovenija in vsa Evropa kot ohromljena. Predstavljajte si, da bi se ravno sedaj ponovilo leto 2015. Ali pa, da bi Erdogan k nam poslal kar vse 3 milijone migrantov, ljudi, ki jih uporablja za orožje pri svojih velikoturških sanjarenjih!
Zato upajmo, da bodo sodobni branilci Termopil vzdržali.
Borut Korun
Powered by Contextual Related Posts
