Koronavirus in finančni kaos: kako naj ravnajo vlagatelji

Koronavirus ni prisoten le v Evropi. Skoraj povsod po svetu se število primerov hitro povečuje in mnoge države se šele začenjajo zavedati, s kakšnimi težavami se spopadajo. Poleg tragičnih zdravstvenih in socialnih posledic je vse bolj pod pritiskom tudi celotno svetovno gospodarstvo.

Kako stojijo stvari na borzah, pri surovinah in kriptovalutah?

Trgi že nekaj dni odražajo paniko: 10 odstotkov navzdol, 4 odstotke navzgor in naslednji dan spet navzdol. Na ameriški borzi se je sprožil celo samodejni zaščitni ukrep za začasno prekinitev trgovanja z delnicami, da se bodo razmere lahko umirile.

A ne le da so vse delnice močno prizadete, saj so v glavnini izgube več kot 20 odstotkov. Nafta je prejšnji konec tedna izgubila približno 30 odstotkov – padec, ki ga mnogi vlagatelji še nikoli niso videli. V nasprotju s tem so se domnevno varne obveznice preusmerile v žarišče povpraševanja, kar je povzročilo tudi donosnost obveznic. Zlatu je do zdaj delno koristil statusa »varnega zavetja«, vendar je podvržen močnim nihanjem. Bitcoin, ki mu je pogosto dodeljena funkcija naložbe v kriznih razmerah, se tokrat ni izkazal, saj je zdrsnil za več kot 30 odstotkov.

Na splošno na trgu opazimo ogromno nemira, kar se močno odraža v ustreznih podatkih o nestanovitnosti. Dosegajo se točke in napovedi, ki smo jih bili na zadnje deležni v finančni krizi leta 2008.

Kakšno vlogo ima pri tem koronavirus?

Pandemije se ne bojijo le ljudje v regijah, kjer ta izbruhne. Vlade so pod vse večjim pritiskom, da zaščitijo svoje prebivalstvo in zmanjšajo posledice za družbo in gospodarstvo. Posebna situacija zahteva posebno vedenje prebivalstva in vlade. Da bi se izognili okužbi, vse več državljanov ne zapusti več svojih domov. Začnejo se pripravljati na grozljiv scenarij in temu primerno znižajo stroške. Države, katerih dolžnost je zaščititi svoje državljane, sprejmejo drastične ukrepe, kot so odpoved dogodkov, zapiranje trgovin in krajši delovni čas ter delo od doma.

Koronavirus je sprožilec, ne problem

Izbruh novega koronavirusa in nastala bolezen COVID-19 je eden izmed dogodkov, ki se jih je potrebno bati. Če že ne zaradi zdravja, pa zaradi posledic na gospodarstvo. Nekateri v koronavirusu vidijo “finančno apokalipso”, vendar še ni povsem jasno, ali je velikost virusa res dramatičnejša kot panika, ki trenutno vlada na trgu. Konec koncev je kapitalski trg že dolgo v zelo umetno vzdrževanem, neskončnem trendu naraščanja, ki bi se slej ko prej moral končati.

Toda zakaj tega ni nihče predvidel? Odgovor na to vprašanje je prav v našem dolžniškem denarnem sistemu, ki že več desetletij uteleša iluzijo blaginje. Na začetku sicer težko opazno, se je pospeševanje negotove situacije začelo z odgovorom na balon na začetku tisočletja. Sistem se je začel umetno ohranjati živ, dokler ni bil na robu propada leta 2008.

Razmere se od leta 2008 niso izboljšale. Nasprotno: Dolgovi, ki so bili vzrok finančne krize leta 2008, so že presegli prejšnjo raven. Nekoč začasno načrtovano denarno olajšanje je spet ali še vedno v polnem razmahu.

Italija bi lahko sprožila bančno krizo in pritisnila na tečaj evra

Največje tveganje v evropskem bančnem sistemu predstavljajo italijanske banke, ki so v evropski primerjavi najmanj uspešne in so, da ne bi propadle, že odvisne od ogromnih javnih prispevkov. Če že to ni dovolj, je zdaj prav Italija tista država v evrskem območju, ki jo je koronavirus najbolj prizadel.

Tudi če bi se kriza koronavirusa izkazala za optimistično, bi bili slabi dolgovi v italijanskih bankah tako veliki, da brez dodatne pomoči ne bi mogli preživeti. 12. marca se je ECB odločila vložiti dodatnih 120 milijard evrov v nakup obveznic.

Napovedani ukrepi ECB s skoraj homeopatskim učinkom so budnost držav. Sporočilo je jasno: mi centralne banke ne moremo več narediti veliko, le država lahko še vedno aktivno krepi gospodarstvo. Vendar to v naslednjih dneh ne bo spremenilo nadaljnjih ukrepov centralne banke. Bilanca centralnih bank se bo še naprej povečevala, prav tako tudi javni dolg.

Kaj je treba zdaj upoštevati?

Kako se bo razvijala trenutna situacija, za zdaj še ni mogoče zanesljivo reči. Razvoj dogodkov v naslednjih dneh je neznan, zato ne moremo vedeti, kako hitro se bo virus razširil, niti poznati ukrepov, ki jih bodo sprejele centralne banke in vlade. Vendar vemo, da trg tega še ne pozna. In kadar trg pade v negotovost, ljudje začnemo noreti, cene pa panično padajo – zato se tveganje poveča.

Te informacije so pomembne, saj nas spodbujajo k spremljanju dogajanja in zmanjšanju tveganj. Glede na posamezne razmere je pogosto smiselno zmanjšati znesek naložb, knjižiti dobiček ali določiti bližje omejitve. Predvsem je pomembno da zmanjšamo tveganje.  

Prav tako je dobro razmisliti o višini izdatkov. V napetih situacijah je priporočljivo, da se izogibamo novim dolgovom ali celo zmanjšamo obstoječe. Če pride do deflacijskega šoka, tj. močnega padca vrednosti, med drugim delniških in nepremičninskih trgov, bo veliko sredstev propadlo.

Zaščita pred hiperinflacijo

Neprijetno za nekatere, za druge že resničnost. Hiperinflacija kot posledica deflacijskega šoka je zelo možen scenarij. Ko se vklopi tiskalnik denarja (ZDA so samo pretekli teden natisnile 168 milijard dolarjev), njegovih posledic ni mogoče preprečiti. Rezultat: višanje cen skupaj s stagnirajočim ali celo upadajočim gospodarstvom. Ta scenarij, imenovan tudi stagflacija, bo mnogim državljanom odvzel vse.

Kako se torej zaščititi pred tem scenarijem, ko delnice in nepremičnine padejo in denar postane manj vreden? Omejeno blago! Poleg zlata, ki se je uveljavilo kot varnejša zatočnica, so še druge možnosti. Kljub številnim nasprotujočim si mnenjem, bi se morali vlagatelji ukvarjati tudi s kriptovalutami. Ne le, da je to bolj redka dobrina kot zlato, je tudi zelo likvidna – prava kriptovaluta seveda.