Naprej na vsebino

Kaj pomeni delo od doma? Na kaj je treba biti pozoren in kako je s plačo?

Velika in mala podjetja po vsem svetu so začela uvajati obvezne sisteme dela od doma, da bi spodbudili socialno distanciranje in posledično ustavili širjenje Covid-19 – Slovenija ni izjema.

Nekateri zaposleni bodo prvič delali od doma, kar pomeni, da bodo sicer v poznanem okolju, a to morda ne bo spodbujalo njihove produktivnosti. Obstajajo različni načini, kako doseči rezultate in se izogniti napakam. Koronavirus ali ne, ključnega pomena za delo od doma je jasna komunikacija.

Že v času izbruha navadne gripe se je vse več delodajalcev in tudi delavcev zanimalo za delo na domu, sedaj v času izbruha koronavirusa pa bo delo na domu najverjetneje postalo nuja. Vendar pa ne delodajalci ne delavci ne vedo natančno, kaj morajo narediti oziroma katera pravila upoštevati, da lahko delajo od doma.

Zakonodaja za izredne okoliščine dopušča odreditev dela od doma delodajalcu, brez privolitve delavca v primeru:

  • naravnih nesreč ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali
  • v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca.

V teh primerih se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine (169. člen ZDR-1).

Vsebine, do katere se mora opredeliti delodajalec, zlasti pri odrejanju dela na domu, ko gre za enostransko odreditev zaradi izjemnih okoliščin, so:

  • navedba okoliščin, ki utemeljujejo drugačno odreditev dela,
  • opredelitev dela oziroma kraja dela oziroma prostorov, v katerih se bo delo izvajalo,
  • opredelitev dela na domu, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa,
  • obseg dela,
  • način spremljanja dodeljenih delovnih nalog ter rezultatov delavca oz poročanje delavca o tem,
  • delovni čas in poročanje delavca o evidenci delovnega časa,
  • delovna sredstva in material, ki ga zagotovi delavec oz delodajalec ter višina nadomestila za njihovo uporabo,
  • plačilo za delo,
  • dosegljivost delavca, ki dela na domu,
  • omogočanje varne povezave v omrežje delodajalca,
  • način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi (npr. bolezen),
  • napotki glede varnega in zdravega dela od doma.

O delu na domu čimprej obvestiti inšpektorat

Ne glede na to, da gre za odreditev dela na domu v izjemnih okoliščinah, se smiselno uporabljajo določbe o obveščanju Inšpektorata RS za delo o opravljanju dela na domu. Inšpektorat se o tem obvesti takoj, ko je to mogoče. Obseg obveščanja  po zakonu ni predviden, je pa smiselno obvestiti o tem:

  • kdo delo opravlja,
  • kakšno delo se opravlja,
  • kje se delo opravlja
  • in koliko časa je opravljanje dela predvideno.

Obvešča se lahko tudi preko elektronske pošte na naslov: gp.irsd@gov.si

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pri tej fleksibilni obliki zaposlitve šteje, da delavec opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostora delodajalca, prav tako se v to obliko šteje delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Le-to se lahko opravlja izključno na domu, torej za celotno trajanje delovnega časa, lahko pa se od doma delo opravi le za del delovnega časa kot npr. dan ali dva v tednu oz. nekaj ur.

Delo od doma mora biti zapisano v pogodbi o zaposlitvi, kjer se uredijo tudi vse pravice, obveznosti in pogoji, ki se nanašajo na delo od doma. Predvsem je potrebno urediti vprašanja pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu.

Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo.

Razumljivo pa je, da v primeru, ko bi zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov delodajalec moral na hitro odrediti delavcem drugo delo in/ali delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.

Podrobnejše informacije si lahko preberete v tem dokumentu vlade RS.

Kako je s plačo in nadomestili?

Po predlogu interventnega zakona Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plač, ki ga je vlada poslala v državni zbor in ga bo ta obravnaval po nujnem postopku:

  • bo zdrav delavec, ki mu delodajalec iz poslovnih razlogov odredi čakanje na delo, prejel 80 odstotkov nadomestila povprečja plače v zadnjih treh mesecih. 60 odstotkov nadomestila bo kril delodajalec, 40 odstotkov država;
  • prav tako 80 odstotkov nadomestila plače bo prejel zdrav delavec v karanteni z odločbo ministra za zdravje, ki svojega dela ne more opravljati na domu. V tem primeru bo znesek v celoti krila država. Objavljamo prikaz situacij po veljavni in predlagani zakonodaji.

Po pojasnilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) osebe, ki prihajajo iz območij, kjer se pojavlja novi koronavirus, in so zdrave ter se lahko prosto gibljejo (niso v karanteni), nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov. Če gre za odsotnost iz razlogov na strani delodajalca (navodilo delodajalca zdravi osebi), je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače.

V primeru karantene, ki jo z odločbo odredi zdravi osebi minister za zdravje na predlog NIJZ, je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v breme delodajalca po predpisih s področja delovnih razmerij.

V primeru izolacije, ki jo zboleli osebi odredi lečeči zdravnik, imajo zavarovanci pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme ZZZS v višini 90 odstotkov od osnove.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice