Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov bo v pomoč le poštenim delodajalcem

Odbor DZ je danes potrdil predlog interventnega državnega sofinanciranja čakanja na delo.

Osnovni namen predloga zakona, ki se bo po sprejetem dopolnilu imenoval zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, je pomagati delodajalcem, ki zaradi pandemije koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenih hkrati, gre za panoge, kjer delavci ne morejo opravljati dela od doma, in jih bodo morali napotiti na začasno čakanje na delo. Cilj ukrepa je ohranitev čim več delovnih mest v spremenjenih razmerah na trgu, ki so že ali pa še bodo posledica izbruha novega koronavirusa, je povedal resorni minister Janez Cigler Kralj in dodal, da gre za prvi ukrep, verjetno bodo sledili dodatni, skladno z razmerami.

Ukrep bo veljal tudi za samozaposlene. »Ko je en sam zaposlen, mora dokazati, da ima izpad več kot 50 odstotkov dela. V naslednjih dneh bomo preigrali še nekaj scenarijev, da ne bi kdo izpadel,« je povedal Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Delodajalci bodo morali delavcem, ki jih bodo napotili na čakanje na delo, izplačati 80 odstotkov nadomestila plače, ki je povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih. Pri tem bo delodajalec kril 60 odstotkov, država pa 40 odstotkov tega 80-odstotnega nadomestila. Karikirano: če je povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih znašala 1.100,00 EUR mu v času, ko je na čakanju, pripada 880,00 EUR, od katerih mora delodajalec plačati 528,00 EUR, država pa primakne razliko. Delavec bo lahko na čakanje napoten največ za tri mesece, delodajalec bo lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače uveljavil le enkrat in največ za tri zaporedne mesece.

Po besedah ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška je za sofinanciranje čakanja na delo predvidenih 51,5 milijona evrov. Počivalšek je izpostavil, da bo država pomagala pri zagotavljanju likvidnosti, pri ohranjanju delovnih mest in pri promocijskih storitvah. Pri likvidnosti bodo podjetjem pomagale kreditne linije SID banke, podjetniškega sklada in regionalnega razvojnega sklada. Počivalšek je izpostavil, da lahko podjetja, ki so v težavah, že zdaj zaprosijo za odlog plačila davčnih obveznosti za 24 mesecev ali odplačilo davkov na 24 obrokov, a morajo podjetja dokazati, da jim grozi večja škoda ali zagotoviti zavarovanja.

Po zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov do pomoči ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, ki so kršili delovno zakonodajo ali ki so v postopku zaradi insolventnosti.

Do 80 odstotkov nadomestila plače bodo upravičeni tudi delavci, ki bodo morali biti v karanteni, bo pa v tem primeru plačilo v celoti krila država.

Odbor je sprejel več dopolnil, s katerimi je med drugim med upravičence vključil samozaposlene ter upravičencem omogočil odlog plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij letos za dve leti. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Robič je povedala, da je zaenkrat predviden odlog, glede drugih oblik pomoči samozaposlenim, se bodo še usklajevali.

Povedala je tudi, da so prejeli veliko predlogov, ki jih bo še potrebno preučiti s strani različnih deležnikov (zavodov in organizacij, ki so v zelo različnih položajih glede financiranja itd.).