Naprej na vsebino

Kako preprečiti širjenje virusa med zaposlenimi?

Informacije in statistike o koronavirusu ali COVID-19 se hitro spreminjajo, kar ustvarja skrb, kaos in napačne informacije, ki se širijo hitreje kot virus sam. Za boj proti širjenju virusa in negativnim čustvom v povezavi z njim morajo delodajalci imeti s svojimi zaposlenimi odprt dialog o tem kakšen je potencialni vpliv virusa na organizacijo in kaj lahko zaposleni storijo, da se zaščitijo.

Priporočljivo je, da delodajalci vnaprej pripravijo nabor ukrepov, ki bodo preprečili širjenje koronavirusa med zaposlenimi. Delovna navodila, ki jih pripravi delodajalec, naj bodo v pisni obliki. Delavcem pa morajo biti dosledni o morebitni izpostavljenosti tveganju in pri obveščanju nadrejenega.

Z namenom preprečitve širjenja koronavirusa in s tem ogrožanja zdravja večjega števila zaposlenih in poslovnih interesov podjetja lahko delodajalci sprejmejo določene zakonite ukrepe. Pri tem so delodajalci:

  • na eni strani dolžni spoštovati pravice delavcev po pogodbi o zaposlitvi: pravico do zagotavljanja dela in plačila za delo, pravico do zasebnosti, varovanja dostojanstva delavca in varstva osebnih podatkov delavca;
  • po drugi strani pa je ena od glavnih obveznost delodajalca zagotavljati tudi pogoje za varnost in zdravje vseh delavcev, v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).

Delovna navodila naj bodo v pisni obliki

Delodajalci se lahko vnaprej pripravijo in že danes sprejmejo nabor ukrepov, ki bodo zmanjšali rizike, povezane s širjenjem okužbe, (če bo to potrebno) minimalizirati, svetujejo v odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji:

  • Po določbah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) imajo delodajalci pravico, da podajo delavcem takšna delovna navodila, ki bodo kar v največji mogoči meri preprečila širjenje virusa med zaposlenimi.
  • Zaposleni morajo upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (34. Člen ZDR-1).
  • Prav tako morajo zaposleni spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavarujejo svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb (35. člen ZDR-1).
  • Kršitev zgornjih obveznosti delavca je mogoče šteti tudi za hujšo obliko kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki lahko vodi v odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Delavci morajo obveščati delodajalca o okoliščinah in dogodkih

V odvetniški družbi tudi priporočajo, da delodajalci izrecno naložijo delavcem obveznost obveščanja in poročanja (npr. če so pred kratkim obiskali t.im. ogrožena območja ali če sumijo da so se morda okužili, pa še ne kažejo simptomov bolezni ipd …) ter se o vseh rizičnih okoliščinah še pred prihodom na delo posvetujejo z nadrejenim.

Delavec mora v skladu z ZDR-1 namreč obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu (36. člen ZDR-1).

Ko okužba delavca še ni potrjena …

Postavlja se vprašanje, kaj storiti v primerih, ko pri določenem delavcu obstoji tveganje okužbe, ta pa še ni potrjena s testom ustrezne zdravstvene ustanove. Delodajalec v je v tem primeru dolžan poskrbeti za zdravje ostalih delavcev in tveganja širjenja okužbe zmanjšati, delavca pa usmeriti k osebnemu zdravniku, da si (če je to le mogoče) uredi bolniški stalež.

  • V primeru odsotnosti delavca z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
  • Če delavcu osebni zdravnik bolniškega staleža ne bi odobril (ali se morebiti nahaja v tujini ipd.), bi eventualno delodajalec (ki ima uveden neenakomerno razporejen delovni čas), delavcu lahko odredil tudi izrabo (kompenzacijo) viška delovnih ur s prostimi dnevi.
  • V nobenem primeru pa delodajalec ne more enostransko odrediti delavcu izrabe neplačanega dopusta (razen če to morebiti dopušča panožna ali podjetniška kolektivna pogodba, kar je treba preveriti v vsakem konkretnem primeru).

Pravice okuženih delavcev

Že oboleli oziroma okuženi delavci imajo v primeru, da jim je zdravnik odredil izolacijo, pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače v tem času, od prvega dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v višini 90 odstotkov osnove. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma.

ZDR-1 v 169. členu omogoča delodajalcem, da v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje, ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, lahko začasno spremenijo vrsto ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Ukrepi delodajalca, kadar je treba varovati zdravje zaposlenih

Kadar to omogoča narava poslovanja in iz razloga varovanja zdravja zaposlenih, se torej lahko delodajalec odloči, da bo delavcem začasno naložil opravljanje dela od doma. Ta rešitev je še posebej aktualna v primeru, ko se delo lahko opravlja na daljavo z uporabo informacijske tehnologije in z elektronskimi napravami, ki so last delodajalca (v nasprotnem primeru se morata delavec in delodajalec dogovoriti o višini nadomestila za uporabo delavčevih sredstev).

Delo od doma lahko odredi delodajalec delavcu z delovnim navodilom. Ker ne gre za običajen način opravljanja dela od doma, temveč le za začasno rešitev iz razlogov varovanja zdravja delavcev, za to rešitev delodajalci ne potrebujejo soglasja delavca, niti ni potrebno sklepati aneksov k pogodbam o zaposlitvi. Mora pa delodajalcev preveriti, ali ima delavec varne in zdrave razmere na domu.

V primeru začasno odrejenega dela od doma je delavec dolžan opravljati svoje delo in je zato upravičen do plače po pogodbi o zaposlitvi in povračila stroškov za prehrano med delom, delodajalec pa prihrani stroške prevoza delavca na delo.

V primeru, če bi se delodajalec zaradi povečane nevarnosti širjenja virusa odločil, da delavcem prepove prihod na delo, delavci pa zaradi narave dela le-tega ne morejo opravljati od doma, se delodajalci lahko sklicujejo na določilo 6. odst. 137. člena ZDR-1, ki določa: »če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače«. V odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji opozarjajo, da morajo za takšno odredbo obstajati utemeljeni razlogi, ki temeljijo na višji sili in ne na poslovnih razlogih (npr. na upadu naročil).

V primeru upada poslovanja, ki bo posledica širjenja koronavirusa, bodo delodajalci morebiti primorani tudi k sprejemanju drugih ukrepov, ki pa bodo temeljili na poslovnih razlogih: npr. napotitvi delavcev na čakanje, uvedbi krajšega polnega delovnega časa, uvedbi neenakomernega delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice