Naprej na vsebino

Mag. Tomislav Nemec: Dobro je, da imamo operativno vlado, ki se je zadeve lotila zelo resno.

Pogovarjali smo se z mag. Tomislavom Nemcem, direktorjem Doma starejših občanov Ljutomer, dolgoletnim članom izvršilnega odbora SLS, ki je med drugim tudi podpredsednik UO Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Spoštovani mag. Nemec, kako živite v času, ko se je delovanje družbe zaradi soočenja z izbruhom novega koronavirusa “obrnilo na glavo ” ?

Ukrepi, v katerih smo se »zbudili«, so sprememba, ki močno posega v naše vsakdanje življenje. Nenadoma je vse drugače. Potrebno je »pozabiti« stare in uvesti ter utrditi nove navade. To je ključ do učinkovitih sprememb, ki tokrat ne smejo biti le navidezne, polovičarske, ampak izvedeno dosledno. Tako doma kot v službi izvajamo vse »tehnične« higienske ukrepe, držimo se medsebojne distance in smo pri fizičnih kontaktih skrajno previdni. Prisotna je tudi določena negotovost, zaskrbljen sem glede tveganj, ki ogrožajo zlasti starejše. Vendar, vsaka nevarnost, tveganje, prinaša tudi priložnosti, npr. sedaj je priložnost, da družina in dom spet pridobita na veljavi in pomenu, več časa lahko preživimo skupaj, v službi  timsko rešujemo probleme, smo bolj povezani in zavezani skupnim ciljem. Vse to so priložnosti, da nekatera področja, ki smo jih morda zanemarili, sedaj okrepimo in življenje »obrnemo na noge«.

Ste direktor Doma starejših občanov Ljutomer. Ker so starejši, še posebej tisti, ki imajo kronične bolezni najbolj obremenjena skupina, je okužba s korona virusom lahko za njih življenjsko usodna; kako ste se organizirali v vašem zavodu ?

Kot večina domov smo tudi mi že od meseca februarja najprej omejili obiske, kasneje jih tudi prepovedali. Nato smo se usmerili zlasti k obvladovanju notranjih stikov in hišni higieni. Večkrat smo izvedli informiranje in izobraževanje zaposlenih in stanovalcev, zlasti pa smo uvedli pravilo in zahtevo, da se v domu obnašamo, kot da je kdorkoli izmed nas lahko klicenosec. Tako smo omejili stike s stanovalci zgolj na zdravstveno negovalno osebje, kljub temu da nimamo okužbe, vsi zaposleni nosimo zaščitne maske, pred stiki in po njih si razkužimo roke, zelo smo okrepili tudi razkuževanje vseh skupnih dotikalnih površin. Spremenili smo tudi organizacijo dela tako, da je čim manj stikov med zaposlenimi, zmanjšali smo dnevno fluktuacijo, tisti, za katere ni nujno potrebno, da so fizično prisotni, delajo od doma ali so na čakanju. Pripravili smo scenarije za delo z minimalnim številom zaposlenih, pripravljeno imamo sobo za izolacijo, tudi v fizioterapiji bi lahko uredili kohortno izolacijo.

Mag. Nemec, ste tudi podpredsednik UO Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji. Že pred izbruhom epidemije je bilo v socialnovarstvenih zavodih čutiti pomanjkanje kadrov.  Kako je s tem pri vas? Ali podpirate predloge, da bi vlada ob prerazporejanju zaposlenih in študentov v zdravstvu odredila, da pomagajo tudi v socialnozdravstvenih zavodih, tudi pri osnovnih življenjskih aktivnostih vaših varovancev ?

Skupnost socialnih zavodov Slovenije v imenu domov že dalj časa opozarja na zastarele kadrovske normative. Sistem nagrajevanja, atraktivnost drugih panog in ustanov ter sama zahtevnost dela v domovih so v zadnjem obdobju pripeljali do pomanjkanja kadra. Zelo težko je najti ustrezna nadomestila že v normalnih razmerah. Pri nas, ne pa povsod, ta trenutek s kadri še shajamo, kot pa kaže, in tveganje je zelo visoko, lahko kmalu zaradi samoizolacije pride do še večjega izpada zaposlenih. Dela je že sedaj veliko več, kadra pa vse manj. Vsa pohvala zaposlenim. Kot pa smo seznanjeni, bi nam zdravstveni domovi, ki sedaj delajo v zmanjšanem obsegu, priskočili na pomoč. Mi bomo za njihovo pomoč zaprosili ta ponedeljek. Ne le za zdravstvene domove, nujno bi bilo danes narediti seznam in sistemsko odrediti tudi za druge, ki lahko domovom priskočijo na pomoč. Tukaj vendarle gre za preživetje velikega števila starostnikov, ki so odvisni izključno od pomoči drugih. Tako seveda podpiram in pričakujem vladne ukrepe oz. prerazporeditve v domove, bodisi npr. študentov zdravstva, prostovoljcev Rdečega križa ali Civilne zaščite. Vesel sem bil npr. sporočila diplomantke gerontologije iz Almamater, ki je sama ponudila pomoč že v sedanji situaciji. Verjamem, da pripravljenost za pomoč je, le organizirati jo je potrebno in to sistemsko, upam, da direktorji  domov v najtežji situaciji ne bomo ostali sami.

Vedno bolj se kaže problem, da v domovih za starejše niso dovoljeni obiski. Znanstveno je dokazano, da pomanjkanje socialnih stikov pri starejših, še posebej kroničnih bolnikih vodi v stres in zmanjšanje odpornosti. Kako se s tem soočajo slovenski domovi starejših ? Bi lahko s hitro akcijo in potrebnimi donacijami v vsako sobo v vaših domovih postavili televizijo, jo povezali z radijsko in telefonsko povezavo?

Vse navedeno drži. Socialni stiki in družabništvo so ena izmed ključnih sestavin življenja v domu in nenazadnje večkrat tudi razlog, da nekdo raje biva v domu, kakor doma sam. Ne le prepoved obiskov svojcev in izhodov stanovalcev, prekinjene so bile tudi druge socialne aktivnosti, ki so povezane z zunanjimi osebami, in so bile planirane za ta čas, kot npr. delovanje skupin za samopomoč, obiski gimnazijcev, učencev šol, obiski prostovoljcev, izvedbe kulturnih prireditev itd. V domu nismo navajeni takega življenja, v našem domu smo namreč zmeraj bili aktivni, negovali smo družabništvo, pripravljali prireditve in seveda to stanovalci zelo pogrešajo. Vse to poskušamo vsaj deloma nadomestili ali ohraniti. Tako npr. sredine dogodke, na katerih smo zmeraj imeli zunanje goste, sedaj izvajamo zaposleni, stanovalce na primerni razdalji vsak dan vodeno popeljemo na sonce v naš interni park, žal pa ne moremo vseh, organiziramo rusko kegljanje, preko tabličnega računalnika nudimo video pogovor stanovalcev s svojci, stanovalce učimo, kako sami lahko preko pametnega telefona opravijo video klic, svojci lahko preko posebne prenosne številke stalno dobijo informacije o stanovalcu ter ga lahko tudi slišijo, omogočamo e-poštno komuniciranje z vsemi stanovalci, domsko kavarno zalagamo z dodatnimi artikli, v naslednjem tednu bomo uvedli  dodatno telovadbo v naših prostorih, sicer pa imamo v našem domu v vsaki sobi tudi sodoben smart TV.

Večina slovenskih domov izvaja podobne aktivnosti. Z vodstvi drugih domov za starejše se tudi slišimo. Tako stanje sedaj traja dva tedna, za vnaprej bo potrebno razmisliti o novih socialnih vsebinah in pristopih, tudi sistemskih, tukaj bomo domovi potrebovali pomoč. Gotovo bi bile dobrodošle dodatne TV- oddaje namenjene starejšim, tistim v domovih in tistim doma, dobrodošli bi bili obiski psihologov, predstavitev in izmenjava dobrih praks. S tako situacijo se še nismo srečali, potrebna bo kombinacija lastne »domske« iznajdljivosti in  pomoč družbe.

Okužba s koronavirusom je do sedaj v Sloveniji prizadela vsaj dva zavoda : Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah in Dom starejših občanov Metlika.  Okuženi so tako nekateri stanovalci kot zaposleni. Ste solidarno povezani med seboj ? Kako je z zaščitno opremo ?

V domovih se zavedamo realne nevarnosti. Statistično gledano je zelo verjetno, da ta domova ne bosta izjemi. Domovi smo seveda povezani med seboj, delimo izkušnje, se spodbujamo, veliko nam pomaga tudi Skupnost. Tukaj je zlasti pomemben skupen nastop in pogovori z obema ministrstvoma in  civilno zaščito, zlasti glede zaščitne opreme. Zadostne ustrezne zaščitne opreme še nimamo. Pri nas smo sicer dobili nekaj običajnih kirurških mask, ki jih imamo sedaj za nekaj dni, dobili smo tudi 4 zaščitne obleke, skrbi pa nas primanjkljaj zadostne varovalne opreme, ki bi jo potrebovali v primeru okužbe (npr. zaščitna očala, dovolj zaščitnih oblek, maske tipa FFP2/3). V nekaterih domovih so sami pristopili k izdelavi vizirjev in mask. Na tem področju je nujno potrebno še enkrat preigrati scenarije, zlasti preveriti izvedljivost protokolov glede ravnanja z okuženimi ter učinkovito ukrepati. Izredno dragocene bodo izkušnje iz domov, ki že imajo okužbo, te izkušnje morajo biti osnova za izboljšave in preventivno ukrepanje. Sicer pa menim, da se stvari urejajo in se bodo še pravočasno uredile.

Na strokovnem področju ste tudi  spoštovan strokovnjak za kvaliteto v vodenju in organizaciji  različnih sistemov, še posebej javnih zavodov. Kako ocenjujete odziv države in njenih ključnih podsistemov na delovanje v času zdravstvene krize zaradi koronavirusa ?

Razumljivo je, da ne gre brez problemov, pa vendar, menite, da se bo znova pokazala slovenska iznajdljivost, prilagajanje situaciji, tudi ustvarjalnost in solidarnost ?

Seveda, tudi sam verjamem v iznajdljivost, kreativnost in prilagajanje situaciji, vendar je vse to le izhod v sili oz. kvečjemu lahko dopolnitev takrat, če sistem ne deluje ali deluje slabo. Naše zdravje in varnost ne smeta biti posledica iznajdljivosti posameznika, ampak dobro planiranega in obvladovanega celotnega sistema. Celostno gledano, podsistemi v naši državi sedaj delujejo, dobro je, da imamo operativno vlado, ki se je zadeve lotila zelo resno. Zelo pomembno je in bo, da podsistemi delujejo usklajeno in  sodelujejo. Ko se pokažejo pomanjkljivosti je potrebno takoj ukrepati, če pa ni ustreznega rezultata je potrebno spremeniti pristop. Tak primer je sedaj zagotovitev razpoložljivosti zaščitne opreme v vseh domovih. Ključno tudi je, da se zagotovi dosledna izvedba vsega, kot je zastavljeno, to je pomemben element kakovosti.  Izvedba ne sme biti le formalna, ampak mora biti tudi učinkovita oz. življenjska situacija mora biti dejansko rešena. Pri tem je zelo pomembna odzivnost ter opolnomočenje izvajalcev glede sprejemanja odločitev čim bliže problemom. Da bomo resnično uspešni, pa je poleg kakovosti delovanja sistema potrebna tudi osebna kakovost vsakega izmed nas. Tukaj gre za dosledno izvajanje vseh navodil in postavljenih pravil, tudi takrat, ko nas nihče ne vidi, ne spremlja, ko smo sami s seboj.

Priča smo popolnoma novi situaciji. Pandemija nove bolezni najbolj prizadene starejše ljudi in zato je na tako veliki preizkušnji “stara Evropa”, kjer, kot na primer v naši sosedi Italiji, vsak dan umre na stotine ljudi. Tudi Slovenija je zaradi visokega deleža starejše populacije v položaju, ko se mora z epidemijo odločno in resno soočiti. Kako v tej situaciji  doživljate našo, slovensko medgeneracijsko povezanost, odnose v naših družinah, kako poskrbeti za številne osamljene in ostarele, ki sami živijo v svojih domovih? Delite mnenje, da so v tej situaciji lahko občine, številna občinska in druga združenja, društva in ad hoc skupine za pomoč dobra metoda za pomoč in krepitev povezanosti? Seveda na način, kot je trenutno dovoljen in povsem varen .

Znano je, da je kriza lahko tudi priložnost v preobleki. Imamo namreč priložnost, da preverimo in po potrebi izboljšamo svoje odnose, okrepimo sodelovanje, tako družinsko kot tudi medgeneracijsko. Na splošno velja, da je pokazatelj omikanosti družbe to, kako ravna s svojimi najbolj ranljivimi skupinami, še posebej v tej situaciji. Država bo že naredila svoje, vendar pristen stik z občani, reševanje njihovih le na videz drobnih problemov in vsakodnevna pomoč – je dolžnost okolja.  Tukaj je pomembna zlasti lokalna skupnost, kot povezovalka in organizatorka vseh skupin, ki jih navajate. V tem trenutku še ni veliko njihovih aktivnosti, nenazadnje je varnost na prvem mestu. Pristopi, kako se naj navedene skupine v  spremenjenih razmerah vključijo, se še oblikujejo. Oblikovani še niso, potrebna je inovativnost in volja. Čim prej moramo najti pot do vseh, ki so sedaj v samoizolaciji in ne morejo do trgovin, potrebno je preveriti, kaj potrebujejo in ali je vse v redu z njimi. Najti je potrebno pot do vseh starejših, ki disciplinirano čakajo doma in so še bolj odrezani od aktivnega sveta. Teh je sedaj še bistveno več kot v normalnih razmerah. Konkretno v naši občini je naš dom najpomembnejši dobavitelj kosil na domu, v prihodnje mi ne bomo dovolj. Tukaj lahko veliko naredi lokalna skupnosti z brezplačnimi prevozi starejših, s prevozom hrane in nenazadnje le s telefonskim klicem osamelim starejšihm, če kaj potrebujejo ali zgolj z vprašanjem, kako so. Gre preprosto za to, ali bomo vstopili v svet akcije, ali smo se sposobni organizirati ali ne.

In na koncu, mag. Tomislav Nemec, kaj bi sporočili ljudem ; kako naj živijo, da bodo odgovorno, aktivno na drugačen način in predvsem varno preživeli ta težak čas, v katerem smo se vsi znašli ?

Najpomembneje je, da vsi spremljamo in spoštujemo pravila ter navodila pristojnih, dosledno in zares. Zlasti glede higiene in distance bodimo nepopustljivi tudi drug do drugega, vljudno se opozarjajmo, si pomagajmo. Vse je v naših rokah, dobesedno. Kdor le lahko, naj skrbi tudi za svojo telesno aktivnost. Predvsem pa ohranjajmo spoštljive odnose, izogibajmo se konfliktom, ne stigmatizirajmo, ne kritizirajmo, bodimo rešitev in ne problem, pogovarjajmo se in razmišljajmo pozitivno. Slovenci smo zmogli reševati še težje situacije, zaupajmo, vztrajajmo, sodelujmo, pot ni lahka, jo pa bomo zmogli.

1
Komentarji

avatar
1 Comment threads
0 Thread replies
0 Followers
 
Most reacted comment
Hottest comment thread
0 Comment authors
Recent comment authors
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o
trackback

[…] izolacijo, tudi v fizioterapiji bi lahko uredili kohortno izolacijo.« Celoten intervju je dostopen tukaj. Potrjenih okužb sicer v tem domu starejših […]

Prijava na e-novice