Kako razumeti in premagati koronavirus

Človeštvo je v borbi s koronavirusom. V strokovnih krogih razvijamo nova cepiva (jih je kar nekaj, samo testiranje bo trajalo), vemo, katera zdravila bolj lajšajo, kateri ukrepi bolj pomagajo. Ukrepi prinašajo prve rezultate tudi v Sloveniji, kjer smo uspeli ustaviti eksponentno rast in lahko proslavljamo prvo zmago, ne pa tudi dobljene bitke. Slej ko prej bo potrebno ukrepe omiliti, še vedno pa bo virus med nami. Kako ukrepati sedaj in tedaj?

Najprej vprašanje, ali je ta virus nevaren tudi mladim. Res je smrtnost za mlade približno taka kot pri gripi, a preležati teden v bolnišnici ni šala, pa imeti brazgotine v pljučih tudi ne. Še ena nevarnost je – če se bo virus naselil v veliko ljudi, je toliko večja verjetnost, da bo postal ubijalski, kot je bil drugi val španske gripe, ki je za razliko od prvega kosil mlade in stare. Če ga ukrotimo prej, je nevarnost toliko manjša. Zato je treba koronavirus vzeti resno. Italijani ga niso in so sedaj negativni primer za cel svet – dnevna smrtnost je porasla za 20%, v Lombardiji za 80%, starejših ne jemljejo v bolnice, ker so vse postelje zasedene. Je prav, da se zgodi tako vašim staršem?

Najprej je treba razumeti, kako se virus prenaša.

Tule Mythbustersi kažejo zabavo, kjer se razen enega vsi nalezejo, čeprav jih polovica ve, da se morajo čuvati. Edina neokužena ni dala roke, ni prijela nobenega skupnega predmeta.

Ta video pokaže podobno, kako se prenašajo virusi s človeka na predmet. Večina prenosa je po izdihanem zraku, delno v obliki sline in drugih tekočin.

Primer, zakaj je kihanje v rokav bistveno manj kužno kot v roko je v spodnjem videu.

Koronavirus COVID-19 je velik približno 0,1 mikrona, torej desetinko tisočinke milimetra. Zračni filtri polovijo do 0,3 mikrona, kar zadošča za cvetni ali hišni prah, za koronavirus pa ne. Bakterije z 0,3 – 60 mikronov so toliko večje, da jih dobri zračni filtri polovijo. Vendar virusi le redko potujejo sami po zraku, najpogosteje so prilepljeni na drobne kapljice velikosti do 5 mikronov, kar prestrežejo boljše maske, recimo N95. Ker pa del virusov potuje samih ali na zelo drobnih kapljicah, najpogosteje uporabljane maske nudijo le delno zaščito. Od tod tudi prihaja mnenje strokovnjakov, da »normalne« maske ne pomagajo, »pozabijo« pa povedati, da so se na Kitajskem maske tudi slabše kvalitete obnesle, saj pomagajo pri virusih, ki so na večjih kapljicah, in zmanjšajo prenos iz okuženega naprej (primer videa s kihanjem). Zato je nasvet iz Azije, ki je edina ukrotila virus, jasen: nosite maske, kadarkoli ste skupaj z drugimi ljudmi – v avtobusu, na stranišču, na pumpi, v trgovini itd. Nekatere maske se lahko tudi razkužijo. Kitajska naredi 200 milijonov mask dnevno, a komaj zadošča. Maske lahko delamo tudi sami, čeprav niso take kvalitete kot profesionalne, nekaj pa pomagajo.

Kaj pa prenašanje preko predmetov? Kadarkoli se ne moremo izogniti dotikanja predmetov, ki se jih dotikajo tudi drugi, nosimo rokavice ali si potem umijemo roke. Nakupovalni voziček, predmeti na policah, tipkanje pina, vsi skupni predmeti so viri okužbe. Kljuke prijemajmo preko rokava ali rokavice. Nakupujmo z vrečkami za enkratno uporabo, drugače pa po nakupu skrbno razkužimo trajne vreče, ki so eno od legel za viruse. Včasih zadošča, da damo kak predmet za kakšen dan na sonce in zrak, saj virusi umirajo kot vsa živa bitja. Zadošča, da padejo na tla, kjer zlepa ne najdejo poti do naših ust, nosa ali oči. Na trdih predmetih, plastiki pa lahko preživijo več dni. Večkrat razčistimo vse predmete, ki se jih dotika več ljudi (kljuka na večstanovanjskem objektu).

Nevarne točke so skupne malice, stranišča, skratka povsod, kjer se ne moremo izogniti stiku. V stranišče lahko pridemo z masko, na malico težje. Potrebno je spremeniti izvajanje delavske malice, tako da je vsakič po en prazen stol vmes in da se ljudem da predmete samo v roke, ne pa da oni izbirajo. Primer je zaboj s kruhom, kjer prijemalka vsakih nekaj sekund konča v drugi roki. Po malici ali stranišču naj sledi 20s umivanja rok. Navadno milo ubije viruse, če dovolj časa deluje nanje.

Odvadimo se dotikati obraza z rokami, če nismo doma in si nismo prej oprali rok. Če sedimo skupaj, se opozorimo, ko se kdorkoli dotakne obraza.

Sedaj, ko poznamo sovražnika, vemo tudi, kako ga premagati z ukrepi, ki so bolj ali manj znosni na daljše obdobje. Predvsem gre za podobno higieno kot pri gripi in drugih zimskih boleznih, le da je koronavirus nekajkrat bolj kužen kot virus gripe. Kljub temu le zelo majhen delež izdihanih virusov najde pot do naslednjega človeka. Žal pa je zadosti en sam virus na sluznici, da se začne širiti. Postopek je podoben kot pri drugih virusih, a tudi drugačen v tem smislu, da se večina bolezni pravočasno manifestira in lahko bolne enostavno pošljemo domov v samoizolacijo.

Marsikdo se ne boji koronavirusa in misli, da ukrepi preveč škodijo gospodarstvu. Podobno so ljudje pred koronavirusom naivno menili, da se koronavirus ne bo nikoli zgodil, da posledično ne bo recesije in da bodo letalske družbe v 2020 normalno obratovale. Kaj pa če bi se raje malce zamislili, kaj vse se nam lahko še pripeti, sedaj ko se je pojavil prvi »potuhnjeni« virus, ki se včasih prenaša preko na videz zdravih ljudi? Kaj nam bo ta generacija potuhnjenih virusov še prinesla?