Vrsta ukrepov za izredno pomoč samozaposlenim in solidarnostni dodatek za upokojence

Vlada je včeraj na Brdu pri Kranju okoli pet ur in pol obravnavala prvi obsežnejši zakonski paket za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, ki bo po napovedih vreden vsaj dva do tri milijarde evrov. Sveženj ukrepov bo predvidoma potrjen do petka in nato poslan v DZ v sprejem. Z ukrepi želijo začasno zamrzniti stanje, saj se gospodarske razmere vse bolj zaostrujejo in zadnja gospodarska napoved Sloveniji napoveduje več kot petodstotno krčenje BDP-ja.

Kot je že pred zasedanjem vlade napovedal premier Janez Janša bo vlada zagotovila toliko finančnih sredstev, kot je treba, da se ohrani »delovna mesta, socialno stabilnost, gospodarske zmogljivosti, javni servis, potenciale v znanosti, kulturi… in družbi nasploh«.

Uradni govorec kriznega štaba Jelko Kacin je uvodoma povedal, da preučujejo tudi inovativne rešitve drugih držav. Prav tako je poudaril, da je skrajni čas za vrnitev domov. Kjer so že bili organizirani evakuacijski leti, jih namreč ne bo več. »Številne države pripravljajo nove ukrepe, ki bodo vplivale na možnost vračanja domov. Skrajni čas je za odločitev o vrnitvi domov, evakuacijski leti se polnijo,« je pojasnil.

Premier Janez Janša je predstavil smernice mega zakona, ki jih je sinoči obravnavala vlada in s katerimi želi vlada v prihodnosti blažiti posledice korona epidemije. Predstavil je najpomembnejše smernice ukrepov, ki so kot sledi:

Ukrepi za ohranjanje delovnih mest

V pripravi je nova ureditev sofinanciranja nadomestil plač za delavce, ki so na čakanju in prispevke za delavce, ki so na čakanju za čas 2 mesecev – do 31. maja v tem letu z možnostjo podaljšanja. Vse prispevke vseh zaposlenih, ki so na čakanju (zdravstvene in pokojninske) prevzame proračun RS, pravice zavarovancev se ohranijo. Nadomestila od prvega dne naprej krije ZZZS in ne več delodajalec. Odpravi se prejšnje določilo, da mora biti na čakanju 30% delavcev, za podjetja, ki imajo na čakanju več kot 30% delavcev, država prevzame 100% plačilo nadomestila.

Status za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile (varstvo otrok, nezmožnost prihoda na delu …) bo izenačen s statusom delavcev, ki so na čakanju. Vsi, ki so v enakem položaju zaradi krize, morajo biti enako obravnavani.

Delavcu, ki izgubi službo, od prvega dne pripada nadomestilo za brezposelnost, ko veljavnost tega zakona preneha, se mu nadomestilo obračuna po veljavni zakonodaji.

Za javne storitve, ki se v tem času ne izvajajo (varstvo v vrtcu ipd.) ne bo položnic.

Vsi upokojenci, katerih pokojnina znaša pod 700 EUR, prejmejo poseben solidarnostni dodatek, ki se izplača v enkratnem znesku 15. aprila – vlada se zaveda, da so najbolj ranljiva skupina, ki so že tako majhne finančne rezerve so porabili za povečano nabavo hrane. Višina dodatka je odvisna od osnovne pokojnine in sicer: upokojencem, ki prejmejo do 500 EUR pripada solidarnostni dodatek v višini 300 EUR, tisti, katerih pokojnina znaša 500 – 600 EUR pripada dodatek v višini 230 EUR, tistim, katerih pokojnina sicer znaša med 600 – 700 EUR pripada dodatek v višini 130 EUR.

Vrsta ukrepov za izredno pomoč samozaposlenim – do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki bodo razglasili prizadetost zaradi krize preko obrazca na spletu. Tisti, ki ne morejo opravljati dejavnosti ali je opravljajo bistveno manj, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini do 70% minimalne plače. Mnogi s.p.-ji so namreč ostali popolnoma brez dohodkov. Samozaposleni bo moral sam na poenostavljen način v elektronski obliki podati izjavo, da je zaradi krize prizadet. Ta objava bo javna. Gre za pomembno varovalko, da pomoči ne bi prejemali samozaposleni, ki v krizi niso prizadeti. Prispevke (zdravstvene in pokojninske) se samozaposlenim odpiše, oz. plačilo prispevkov bo prevzela država, pravice zavarovanca ostanejo iste. Že v tem megazakonu pa je predvidena tudi zamrznitev plačil akontacije davka od dohodka pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti. Poleg tega se bo rok za plačila iz javnih sredstev zasebnim dobaviteljem skrajšal na osem dni.

Za namen izboljšanja oz. ohranjanje likvidnosti podjetij, saj se bo predvidoma plačilna disciplina, kot je bilo videno že v prejšnji krizi, slabšala, zaradi česar lahko pride do verižne nelikvidnosti, vlada predlaga garancijsko shemo, ki bo omogočila odkup terjatev. V ta namen bo tudi ustanovljena borza za odkup terjatev.

Vlada bo rezala pri sebi

Vse sejnine in druga denarna nadomestila, ki jih prejemajo člani nadzornih svetov v gospodarskih družbah v neposredni ali posredni večinski lasti države, se znižajo za 30 odstotkov, prav tako se znižajo tudi vse funkcionarske plače na državni ravni z izjemo sodstva, ki ga pozivajo k samoomejitvi.

Predvidena je vzpostavitev sistema nagrajevanja zaposlenih v kritičnih dejavnosti v času epidemije preko plačil dodatkov za nevarno delo in dodatne obremenitve v razponu med 10 do 200% plače.

Priporočilo delodajalcem v privatnem sektorju je, da vzpostavijo model na podlagi predlaganih zakonskih rešitev za javni sektor – torej prav tako 10 do 200% več za tiste, ki delajo v kritični infrastrukturi, in tiste, ki so bolj izpostavljeni. Proračun bo te izdatke v največji meri povračal.

»Temeljni namen je, da zamrznemo obstoječe stanje v Sloveniji na ta način, da ohranimo ljudi, gospodarstvo, delovna mesta, potenciale države in družbe nasploh, da bo država lahko kolikor je mogoče normalno funkcionirala potem, ko bo epidemija premagana,« je poudaril Janez Janša in napovedal, da bo temu paketu sledil vsaj še en zakonski paket, v njem bodo tisti ukrepi, ki potrebujejo malo več preučevanja. Premier se je tudi zahvalil vsem, ki upoštevajo ukrepe. »Noben odlok, noben zakon, nobena prepoved ne more narediti več, kot lahko naredimo mi sami. /…/ Če bo ravnanje vseh nas tudi v prihodnje šlo v tako resno in pravila upoštevajočo smer, potem marsikatere izmed zaostritev ukrepov, ki jih spremljamo v drugih državah, v Sloveniji ne bo potrebno uvajati.« Od upoštevanja navodil in ukrepov, od časa trajanja epidemije, je nenazadnje tudi odvisna končna cena le-te.