Tako kot virusne okužbe je tudi demografija eksponentna
V uredništvu Slovenca smo bili veseli odziva prof. dr. Matjaža Gamsa, ki se je takoj odzval in odgovoril na posredovana vprašanja. Dr. Gams je državni svetnik in v DS RS pokriva področje raziskovalnih dejavnosti. Je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani, kot profesor in raziskovalec je član različnih mednarodnih konferenc, tudi zelo prestižnih s področja umetne inteligence in kognitivnih znanosti, in objavlja v najboljših svetovnih revijah. V zadnjih dveh letih so s sodelavci odseka osvojili 5 prvih mest na 6 odprtih svetovnih tekmovanjih, o katerih naši mediji niso skoraj nič poročali.
Spoštovani prof. Gams, vse nas je šokirala nova situacija: v času informacijske družbe in globalnih digitalnih preobrazb v najbolj razvitih družbah sveta se pojavi novi virus in vse te družbe, od najbolj razvitih do vseh ostalih, so »postavljene na glavo«. Vas je ta pandemija kot raziskovalca na področju umetne inteligence presenetila? Zdi se, kot da se bo moral globalni svet »resetirati«?
V bistvu me je kriza zelo presenetila. Zdelo se je, da imajo znanstveniki pod kontrolo vse najbolj nevarne eksistencialne nevarnosti od pandemij do kometov. Naše lastne analize kažejo, da bo človeška tehnološka civilizacija najverjetneje trajala od 1.000 do 10.000 let, torej bi bilo res nenavadno, če bi se nam začela sesuvati sedaj, tako zgodaj. Je pa zanimivo, da nam večina ljudi ne verjame, ne ko analiziramo demografske pojave, ne ko analiziramo pričakovano dolgoživost človeštva. Podobno so vsi zasmehovali idejo o pandemiji, pa čeprav jo je najbolj goreče zagovarjal Bill Gates, recimo leta 2015 v javnem predavanju. Zdaj se najbrž smeji nekaj manj ljudi, žal. Bolje bi bilo, ko bi resno vzeli opozorila in se bolje pripravili.
Morda pa bo sedaj lažje sprejeti nekaj znanstvenih napovedi in ugotovitev od obveznega cepljenja dalje. Koronavirus ima smrtnost le okoli 2 odstotka, davica kar 5-10 odstotkov in smo v Sloveniji že pod zdravo mejo precepljenosti. Ker pa toliko časa ni bilo pandemije, so ljudje prenehali verjeti stroki in so začeli zanikati osnovne strokovne ugotovitve.
Koronavirus je predvsem posledica človeških napak, najprej na Kitajskem, kjer so na trgu prodajali eksotične živali, nato v Evropi in Ameriki, kjer so mesec prepozno začeli z ukrepi. V Ameriki se pojavljajo ideje, da bi Kitajski zaračunali, ker so zaradi povsem neprimerne higiene omogočili preskok virusa z živali na človeka. Kdo pa bo zaračunal škodo evropskim in ameriškim politikom, ki so vsi po vrsti »zaspali«?
Znani in spoštovani ste ne le kot vrhunski strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti, pač pa tudi kot kritični, aktivni državljan. Tu s posebno ostrino in tudi občutljivostjo vrednotite delovanje politike in različnih državnih podsistemov. Kako ocenjujete odziv aktualne slovenske politike ob pojavu pandemije bolezni COVID-19, ki jo povzroča nov korona virus? In seveda, kako vidite odziv ljudi?
Po mojem mnenju nova slovenska vlada v kriznih časih deluje izredno dobro. Vedno se je v taki nejasni situaciji možno še malo bolje odločiti, se je pa mogoče odločiti tudi povsem narobe. V mesecu prej, ko se je dalo nabaviti opremo oz. omejiti prihod ljudi z vročino, pa se ni naredilo nič. Seveda je bil takrat tudi pritisk evropskih voditeljev, da ne smemo zapreti meje, pa politična zmešnjava, ampak vseeno je bilo čakanja preveč.
Nekaj pa smo se naučili iz italijanskega kolapsa, čeprav nam je težko gledati, kako težko ceno plačujejo za to naši sosedje – v Lombardiji je dnevna smrtnost za 80% večja kot pred letom dni. Ko so imeli Italijani že veliko mrtvih in na papirju stroge omejevalne ukrepe, pri nas še nič, so sosedje še vedno množično hodili po svojih ulicah in nakupovali pri nas. Podobno v nekaterih drugih evropskih državah 14 dni nazaj od danes (Francija, Španija). Žal pa se tudi pri nas precej posameznikov ne drži navodil, zlasti je premalo mask in socialne razdalje. Ni problem v tem, da grejo ljudje na sprehod, problem je v tem, da se srečujejo brez mask. Vseeno se ukrepi že poznajo, pred nekaj tedni smo bili med najslabšimi državami na svetu glede števila okuženih na milijon prebivalcev, zdaj smo 23.
Dr. Gams, ukvarjate se tudi s teorijo singularnosti, ki pravi, da bo človeštvo še v tem stoletju iz post-informacijske družbe prestopilo v novo obdobje. Se lahko zgodi, da bo pojav pandemije ta prehod zaustavil, celo preprečil?
Gospodarska škoda je že, pa še naprej bo grozljiva. Tudi zato bo potrebno tudi v Sloveniji nekoliko spremeniti ukrepe, da bo gospodarstvo lažje zadihalo, pa tudi družba. Če se držimo varne razdalje, če si umivamo roke in v skupnih prostorih nosimo masko, je nevarnost okužbe majhna, dokler smo le disciplinirani. Podobno, če gremo na izlet v naravo in se ne pogovarjamo ali jemo v skupini. Treba bo podrobno analizirati in nekoliko modificirati ukrepe, ker očitno koronavirus ne bo izginil v nekaj tednih.
Če hočemo, smo ljudje neverjetno iznajdljivi in prilagodljivi, tako da je bolj vprašanje, ali smo pripravljeni nekoliko spremeniti obnašanje. Če da in to pametno storimo, bo življenje teklo naprej v dokaj znosnih pogojih. Zato se dolgoročni cilji svetovne, evropske in slovenske civilizacije ne bi smeli spremeniti. Prepričan sem, da sta znanost in razvoj osnovni komponenti kvalitetnega življenja. Nasproti si stojita človeška omejenost ter potencialni propad napram napredku, razvoju, zdravi pameti in svetli prihodnosti. Kot primer navedem debato v ameriškem parlamentu, kjer se je postopek o pomoči prizadetim zaradi koronavirusa lomil predvsem glede tega, ali naj bo povezana z olajšanimi splavi, oziroma so se nekateri posamezniki na vse kriplje upirali državnim ukrepom za blaženje krize, tako z leve kot desne strani.
Zelo opažen je vaš angažma, še posebej v funkciji državnega svetnika, na področju trendov v demografiji na Slovenskem. Kako ocenjujete, bodo posledice pandemije dodatno obremenile še sedaj zelo zaskrbljujoče demografske trende v Sloveniji?
Tako kot virusne okužbe je tudi demografija v bistvu eksponentna, torej se da analizirati dogajanja na podoben način. Trenutno v našem odseku intenzivno analiziramo koronavirus z metodami umetne inteligence, s podobnimi kot za demografijo. Ko smo predstavili demografske ugotovitve z najbolj naprednimi svetovnimi metodami umetne inteligence, so nas napadali v večinskih medijih, določene ideološke in politične struje in seveda na spletnih omrežjih. Večina napadov pa je bila povsem v nasprotju z dokazljivimi znanstvenimi metodami in zaključki. V bistvu je nenavadno – Darwina so napadali desničarji, mene pa levičarji, a oba uporabljava stroge znanstvene metode in oba poveva nekaj novega (Darwinov prispevek je svetovni, moj slovenski). Pred Darwinom so mislili, da živalske vrste ne morejo izginiti, da bo vedno neka moa v novozelandskem gozdu. Pred dr. Čeparjem in menoj je večina mislila, da narodi ne morejo izumreti. Da ponovimo: idealna rodnost je 2.1, torej malo več kot dva otroka na žensko. Ker je slovenska rodnost pod 1.6, se bo primanjkljaj 10.000 otrok letno potenciral in leta 2500 bo Slovencev manj kot 10.000. Koga te ugotovitve motijo in zakaj si želi na vsak način izumiranje prikriti pred zavedanjem javnosti? Težko je verjeti, da kdo tega ne razume, bolj verjetno gre za to, da se s prikrivanjem stanja in zanikanjem strokovnih napovedi doseže izumrtje Slovencev, pa tudi avtohtonih prebivalcev Slovenije. Zakaj tega ne povemo na ves glas?
Vprašanje je, kako bo pandemija vplivala na demografska vprašanja. Ključno je spremeniti zavedanje in skrb za primerno rodnost in tako ohraniti Slovence in avtohtone državljane Slovenije. Morda bo pandemija premaknila poglavitni fokus s potrošništva in materialnih dobrin na kaj drugega, na sočloveka, na naše skupnosti od lokalnih do državne, na zavedanje, da smo krhki kot posamezniki in skupnost, če nasedemo lažnim vrednotam.
V zadnjih dneh je v različnih medijih vedno več opozoril vplivnih mednarodnih osebnosti, da se bo obstoječi model globalizacije, ki je zaznamoval čas zadnjih desetletij nujno spremenil. V kakšno smer bo po vašem šel? Bodo orodja umetne inteligence pri tem še igrala tako pomembno vlogo, kot se je napovedovalo pred izbruhom te pandemije?
Pandemija je totalni fiasko neoliberalnega globalizma, ki ga zaznamujejo svobodnjaštvo preko vseh meja, preko dostojanstva, preko človeških pravic v imenu človekovih pravic. Evropski politiki so zamudili zato, ker je bil velik ideološki odpor zaprtju meja. Žalostno so nekatere leve stranke, ki so se vedno borile za pravice malih ljudi, v zadnjih letih preko zagovarjanja globalizma v resnici postale zagovornice svetovnih kapitalističnih elit, tj. Kapitala. Tragikomično je tudi to, da je Marx pred skoraj 200 leti napovedal, da bo Kapital postal vladar sveta, ljudi, demokracije, da bo uničeval države in skupnosti in spreminjal ljudi v potrošniške ovce. Večina ljudi se ne zaveda, koliko človekovih pravic smo izgubili v zadnjih desetletjih. Stopnja indoktrinacije preko masovnih medijev v lasti svetovnih kapitalističnih elit je daleč večja kot tista v nekdanji Jugoslaviji. Ni čudno, saj je umetnost subtilnega, podzavestnega reklamiranja dosegla daleč višji nivo. Večina ljudi, s katerimi se pogovarjam, jasno pove, da ameriški predsednik ni naredil čisto nič dobrega, ter da se Melanija Trump ne zna oblačiti. Sam sem politično neuvrščen, a Melanija je spoštovanja vredna dama z vrhunsko kariero manekenke svetovnega formata in je ena najlepših in najbolj elegantnih prvih dam vseh časov. Namesto da bi bilo ponosni nanjo kot najbolj znano Slovenko vseh časov, jo večinski mediji tudi v Sloveniji sistemsko degradirajo, podobno ameriškega predsednika Trumpa, ki so ga v Indiji sprejeli prijateljsko z vsemi častmi, pri nas pa postavljajo pobalinske kipe. In potem se čudimo, da prva dama ne pride v Slovenijo.
Zaradi zaslepljenosti z ideologijo neoliberalnega globalizma zahodni politiki niso naredili nič, dokler ni začela teči voda v grlo. Pri tem jim je zmanjkalo tudi pameti, saj bi lahko ugotovili, da bo gospodarska kriza toliko večja, kolikor dalj bodo odlašali z ukrepi. Azija je bila jasen primer, kako ukrotiti virus, že konec januarja, a se je najmanj en mesec čakalo. Še več, ko je Slovenija prepozno zaprla meje, so jo nekateri evropski voditelji napadli, da se vede premalo globalistično, preveč neevropsko. In še danes slišite opozorila, da ne bi smeli zapirati mej. To je nesramno in cinično do človeškega trpljenja deset in stotisočev, a ti politiki so še vedno na svojih pozicijah, še nihče jih ni odstavil.
Ampak ljudje so končno uvideli, na kakšnih lažeh temelji neoliberalni globalizem. Kako se lahko odzoveš na pandemijo, ko ni v državi tekstilnih podjetij, ki bi hitro proizvedla zadostno število mask vseh kvalitet? Kako naj Amerika naredi dovolj zdravil, ko pa je 90 odstotkov vseh antibiotikov izdelanih na Kitajskem? Ko je General Motors zahteval preveliko ceno za respiratorje, je predsednik Trump z zakonom naložil ameriškemu podjetju, da jih morajo izdelati veliko po znosni ceni. Kaj pa lahko ukaže podjetjem za antibiotike na Kitajskem?
Ko se je pandemija pojavila v Ameriki, je nezaposlenost skočila do neba, saj njihov »prožni« sistem zaposlovanja ni imel nobene vztrajnosti in je bil posledično izjemno občutljiv. Zato je škoda v Ameriki že precej večja kot v drugih, ne ekstremno liberalno in globalistično usmerjenih, pa čeprav ima ta hip približno enako okuženih na milijon prebivalcev kot Slovenija.
Vrnimo se zopet domov, v Slovenijo. Ste velik zagovornik in podpornik slovenskega znanja, stalne podpore slovenski znanosti. Inštitut Jožefa Štefana, v katerem vodite Odsek za inteligentne sisteme, se je ponovno izkazal, saj so vaši raziskovalci in različnih področij pripravljeni in se tudi vključujejo v različne tehnološke in druge ad-hoc skupine; vse s ciljem pomagati, da bo slovenska družba uspešno preživela obdobje pandemije. Kje vse vidite potenciale vašega inštituta, da bi, tudi od dodatni podpori s strani aktualne vlade, lahko storili še več?
Na Inštitutu kakšnih 10 skupin na raznih področjih intenzivno po svojih najboljših močeh skuša pomagati v boju s koronavirusom. Mi raziskujemo vplive in skupaj s fizikalnim odsekom kvaliteto mask. Drugi testirajo kemične komponente zdravil in virus sam, tretji napovedujejo rast obolelih in mrtvih. V Sloveniji je takih skupin nekaj deset. Država nam je šla toliko na roko, da smo lahko spremenili temo raziskovanja na raziskave virusa, EU pa je omogočila podobne spremembe pri evropskih projektih in zamik pri izvajanju tekočih projektov.
Manjka pa povezljivosti. Preko evropske zveze za umetno inteligenco smo ustanovili urgentno skupino za borbo proti koronavirusu, a se naša skupina kljub nekaj poskusom še ni uspela povezati z evropskimi. Se pa je naša skupine povezala s Fakulteto za računalništvo in informatiko ter UKCLJ, Infekcijsko kliniko.
Marsikatero noč razmišljam o konkretnem algoritmu za ugotavljanje, kaj vse vpliva na koronavirus. Delni rezultati so že tu, kažejo, da se koronavirus pojavi predvsem v zmernem pasu velikim razvitim državam, kar je morda vpliv globalnega avionskega prometa in mase ljudi, ki se srečuje, tj. večja mobilnost, lahko pa tudi relativno dobrih medicinskih in oskrbovalnih sistemov, ki jih potuhnjeni koronavirus prebije in so zato vir okužbe. Naslednji teden pričakujem prve »prave« rezultate.
Znanost bo ugotovila, katera zdravila najbolj pomagajo in razvila nova cepiva. Cepiv je trenutno kakšnih deset, samo bi jih normalno testirali leta, nekaj zaradi nujne kvalitete, delno pa zaradi nemogoče birokracije. Prav tako bomo ugotovili, kakšne metode najbolj pomagajo v kakšni fazi.
Epidemije in pandemije so v zgodovini vedno prinašale spremembe. Slovenija je seveda tesno vpeta v globalne mednarodne, še posebej gospodarske in druge razvojne tokove. Pokazalo se je, da Evropska unija v svojih temeljih »ni narejena za soočanja z velikimi krizami«, kot jo predstavlja obstoječa pandemija. Se bodo zaradi tega zgodile spremembe v večjem vlaganju držav v zdravstvene sisteme? Ali pa v laboratorije in inštitute, da bodo lahko odreagirali z hitrimi pripravami novih in učinkovitih cepiv?
Hvala za zelo prijazno vprašanje. Bojim se, da bo zaradi izpada denarja manj. Upam sicer, da ne, da se je vlada Janeza Janše nekaj naučila iz negativnih posledic zategovanja pasu pri ZUJFu, kjer so poglavitno besedo dobili neoliberalni ekonomisti. Bo pa pritisk na proračun velik tako v Sloveniji kot EU in ZDA. Po drugi strani pa je sedaj večini jasno, kam pripelje zaslepljena ideologija, poneumljanje množic in zanikovanje dejstev. Kljub nekim dvigom v zadnjih letih je Slovenija po državnih znanstvenih sredstvih še vedno med najslabšimi v Evropi. Nekateri ciniki pravijo, da ideološka in gospodarska kolonija pač ne rabi lastnega razvoja. Upamo pa lahko, da bosta tako Slovenija kot Evropa spremenili sedanji sistem neoliberalnega globalizma, ki pelje v razpad EU, kar bi bila velika škoda. EU in NATO sta po mojem mnenju ključna za blagostanje, a morata obadva ostati na tradicionalnih usmeritvah, drugače se lahko zgodi še kakšen Breksit, prvi fijasko globalistične EU, ki si je na vsak način hotela podrediti tudi angleške banke in način obravnavanja emigrantov. Če bomo strokovnjaki dovolj glasno opozarjali na čeri neoliberalizma, bo kljub navijanju kupljenih medijev javnost spregledala, za kaj gre.
Vsake toliko časa pride nuja streznitve in premislek, kako naprej. Upam, da se bosta slovenska in evropska politična elita streznila in skupno poiskala najboljše ukrepe.
Na koncu, prof. Gams, kaj bi spodbudnega sporočili slovenskim ljudem, vsem prebivalcem Slovenije. Kako naj živijo in se organizirajo, da bodo v teh zapletenih in tesnobnih časih ohranili optimizem, življenjsko energijo in občutek za solidarnost?
Nekje sem prebral nasvet, da se ne splača preveč paničariti. Raje to storite za četrt ure recimo ob 11h in nato ob 18h. Verjetno pa drži, da nam zaradi kvalitetnih ukrepov vlade in večine discipliniranih sodržavljanov ne grozi resna nevarnost. Hvala vsem za pomoč.
V časih krize se najbolj zavemo, kdo nam je najbližji, za koga nam najbolj bije srce, za katere posameznike in katere skupnosti. Upam, da bomo tokrat spoznali, da je tudi EU, ampak še najbolj Slovenija naša domovina, kjer smo mi gospodar, kjer imamo radi svoje bližje in tudi obiskovalce. Kjer rojak in prijatelj bo naš mejak.
Powered by Contextual Related Posts
