Kako in kam investirati?

Skoraj vsak dan se srečujemo z upravljanjem denarja. Vendar, tudi če osvojimo vso finančno znanje tega sveta, nas žal to ne bo obvarovalo pred finančnimi problemi. Na to odločilno vplivajo tudi naše vedenje, prepričanje in odnos do denarja. Zato moramo razviti sposobnosti, kot so: nadziranje čustev in pohlepa, strahov, brezglavih vzorcev zapravljanja, impulzivnih nakupov, in razvijati potrpežljivost. Sposobnosti postavljanja realnih pričakovanj in dolgoročnega razmišljanja sta ključni pri odnosu do denarja.

Z osebnimi financami se večina ljudi ne želi ukvarjati, čeprav je danes dostopnost do informacij izjemno dobra. Čezmerno odzivanje na nove informacije je eden od (mnogih) vedenjski vzorcev vlagateljev. V poplavi podatkov se kaj hitro lahko zgodi, da vlagatelj ugodne informacije preceni, slabih pa se ustraši bolj, kot bi se jih moral glede na naravo dogodka.

Veliko ljudi izve za nove, »modne« finančne trende in se na njihovi osnovi odloči takrat, ko trg že krene v nasprotno smer. Dober primer so kriptovalute.

Prizadevanja družine za pridobivanje verodostojnih in koristnih informacij lahko od nje zahtevajo veliko časa, naporov in denarja. Ob vseh komponentah finančne sposobnosti je tudi informiranost o novostih, kazalcih, trendih in zasledovanje indicev sprememb, ob katerih je treba ukrepati, izjemno pomembna za uspešno družinsko finančno načrtovanje.

Komu zaupati in komu prepustiti vodenje in usmerjanje lastnih financ?

O svoji finančni usodi se odločamo izključno sami. Odločitve so lahko toliko boljše, če slonijo na strokovnih podlagah in argumentih. Premoženjsko svetovanje ni enkraten obisk stranke in prodaja finančnega produkta. Zaupanja vreden premoženjski svetovalec družino spremlja na dolgi rok skozi vsa njena življenjska obdobja in faze izgradnje, optimiziranja in zaščite premoženja. Kot družinski »finančni zdravnik« pozna ne le njene finančne zmožnosti temveč tudi osebnost njenih članov in čustva, ki jim podlegajo pri (finančnem) odločanju.

Ena najboljših osebnih finančnih svetovalk v ZDA, Saly Glassman, o svojem poslanstvu pravi, da pomaga strankam ustvarjati predstavo o njihovem življenju. Če uporabimo njen stavek, s katerim opisuje svoj odnos s strankami:

»Dovolite, da vas primem za roko in grem po tej poti z vami.«

Z vzpostavljanjem takih partnerstev bi tudi slovenske družine imele več možnosti za stabilen družinski proračun in bolj varno finančno prihodnost. Finančno zdrave družine so lahko čvrst gradnik celotne družbe.

Za lažji začetek in pomoč smo za vas pripravili naslednje »orodje« – naložbeni načrt.

Izdelajte sami svoj naložbeni načrt

1. Določite cilj.
2. Investirajte s trezno glavo.
3. Ocenite svoj odnos do tveganja?
4. Zgradite svoj portfelj.
5. Ne nosite vseh jajc v eni košari.
6. Izberite pravo strategijo?
7. Ne bojte se stopiti v igro.
8. Določite si cilj.

V katerem obdobju življenjskega cikla ste? S kakšnim namenom investirate svoj denar? Kako dolgo ga ne boste potrebovali? Je cilj zastavljen realno v okviru vaših finančnih zmožnosti? Kako pomemben je cilj za vas?

• S trezno glavo v investicijo.

Vlagateljsko »vzdušje« in naložbe, v katere investirajo kolegi, niso merilo. Merilo je vaše življenje in vaše potrebe. Bistveno je, da je vaša investicija sprejeta na podlagi dejstev in ne na podlagi hrepenenja po nerealnih donosih. Vzemite si čas in dobro premislite, preden se odločite za investicijo, in se tako izognite slabim odločitvam.

• Kakšen je vaš odnos do tveganja?

Naložbeno tveganje je tveganje, da bo vlagatelj med varčevanjem ustvaril drugačno donosnost od pričakovane, pri čemer je lahko ta tudi negativna. Najpogostejša tveganja, s katerimi se vlagatelji srečujejo, so:

• tveganje spremembe borznih tečajev,
• obrestno tveganje,
• valutno tveganje,
• likvidnostno tveganje in
• regijsko in panožno tveganje.

Razumevanje naložbenega tveganja je najpomembnejši pogoj za uspešno vlaganje. Vlagateljem, ki tvegajo preveč, se lahko zgodi, da nujnih finančnih ciljev ne bodo dosegli v zastavljenem roku, v najslabšem primeru pa lahko zaidejo v resne finančne težave. Tisti, ki tvegajo premalo, navadno ustvarijo precej nižjo donosnost prihrankov, kot bi jo glede na objektivne okoliščine lahko. Pravzaprav tudi oni na neki način tvegajo; namreč, da bodo čez nekaj let ugotovili, da so za svojo dodatno pokojnino ali drug namen privarčevali precej manj, kot bi lahko ob prevzemanju zanje povsem sprejemljivega naložbenega tveganja.

Poznamo naslednje naložbene profile vlagatelja:

A – zelo konzervativen;

B – konzervativen: vlagatelj, ki je glede na svoje finančne razmere, cilje in individualen odnos do tveganja pripravljen podpovprečno tvegati;

C – zmeren: vlagatelj, ki je glede na svoje finančne razmere, cilje in individualni odnos do tveganja pripravljen povprečno tvegati;

D – dinamičen: vlagatelj, ki je glede na svoje finančne razmere, cilje in individualni odnos do tveganja pripravljen nadpovprečno tvegati;

E – zelo dinamičen ali agresiven.

Sprejmite toliko tveganja, kolikor si ga lahko privoščite. Varnih naložb, ki obenem prinašajo nadpovprečne donose, žal ni. Vprašajte se, kaj želite doseči in koliko izgube ste pripravljeni prenesti, da boste še mirno spali in da ne boste ogrozili svojih ciljev. Najboljši način za zmanjševanje tveganja je razpršitev premoženja med različne tipe naložb.

• Izgradnja naložbenega portfelja.

Brez natančnega načrta boste svoje premoženje preveč izpostavili nevarnostim in v prihodnosti lahko pričakujete velike težave.

»Naložbena piramida« je najbolj uporabno orodje za načrtovanje izgradnje vašega naložbenega portfelja. Uporablja se od dna proti vrhu. Više kot gremo, večje je tveganje, višji so donosi in manj likvidne so naše naložbe.

Naložbe, za katere si ne morete privoščiti, da bi jih izgubili, morajo biti investirane konservativno. To pomeni v spodnjem delu piramide. Najbolj tvegane naložbe so na vrhu piramide. Pri tovrstnih naložbah se morate zavedati visokega tveganja in zelo majhne likvidnosti. To pomeni, da jih je sila težko prodati v vsakem trenutku.

Stopnje naložbe piramide:

1. Zaščita

Osnovna stopnja, kjer zaščitite tveganja, ki vas lahko doletijo na poti do uspeha. Edina stalnica v življenju so spremembe in presenečenja … Nikoli ne veste, kaj bo jutri.

• Nepredvidena tveganja (poškodbe, bolezni, smrt), ki jih lahko zaščitite s sklenitvijo zavarovanja.
• Nepredvideni dogodki (izguba dohodka, poškodba, okvara avtomobila, popravila v hiši/stanovanju …). Ustvarjanje varnostne rezerve bi morala biti vaša prva in najpomembnejša naloga. Višina varnostne rezerve naj bi bila tolikšna, da lahko pokrijete osnovne mesečne življenjske stroške za vsaj 12 mesecev.
• Ustvarjanje premoženja

Šele ko ste si uredili zaščito, postavili cilje v življenju in določili odnos do tveganja, lahko začnete z ustvarjanjem premoženja, ki je odvisno od razpršitve, določitve naložbene strategije in načina upravljanja. Nakupe naložb vedno izvajamo v skladu z naložbenim načrtom in ekipo strokovnjakov.

• Načrt razpršitve naložb (ne nosite vseh jajc v eni košari).

Star pregovor, da naj ne nosimo vseh jajc v eni košari, je pri investiranju še kako ustrezen … Gre za to, da ne želimo investirati vsega denarja v eno tvegano naložbo, saj lahko v primeru slabega rezultata izgubimo velik del svojega denarja ali celo vse. Zato je pomembno, da denar razpršimo med dovolj različnih naložb oziroma naložbenih strategij, s čimer zmanjšamo verjetnost izgube večjega dela premoženja.

Z razpršitvijo naložb:

• Želimo zmanjšati nepredvidljivost naložbe, vendar ne na račun zmanjšanja njenega potencialnega donosa.
• Z več različnimi naložbami lahko zmanjšamo tako imenovano nesistematično tveganje, ki je specifično za posamezno naložbo, medtem ko nam še vedno ostane sistematično tveganje, ki je odvisno od splošnih tržnih razmer in ga z razpršitvijo premoženja ne moremo odpraviti.
• Zavedati se je treba, da je pri investiranju vedno prisotno tveganje, da dejanski donos ne bo enak pričakovanemu.

Kako pravilno razpršiti portfelj in zmanjšati tisti del tveganja, na katerega imamo vpliv?

Pri razpršenosti premoženja je zelo pomembno, da vemo, kako so določene naložbe med sabo povezane oziroma kako je med seboj povezano njihovo gibanje. Če sta dve naložbi med seboj popolnoma pozitivno povezani, to pomeni, da se njuni vrednosti gibljeta enako. Uvrstitev obeh naložb v košarico naložb oziroma v portfelj ne bo zmanjšala tveganja, saj bo gibanje obeh popolnoma enako. Zato je pomembno, da v portfelj vključimo takšne naložbe, ki so med seboj čim manj povezane, saj bomo le tako uspešno razpršili portfelj in zmanjšali tveganje.

Portfelj lahko uspešno razpršimo med različne naložbe iz naložbene piramide kot tudi med različne naložbene strategije.

• Izbor uspešne naložbene strategije.

Kot pravi mag. Simon Mastnak v svoji knjigi Kako do visokih donosov in ob tem mirno spati, lahko različni vlagatelji velike borzne donose dosegajo različno. Nekateri pogosto trgujejo na podlagi natančnih modelov, medtem ko drugi delnic ne prodajajo več let. Trgovalna strategija je vsekakor lahko uspešna le, če je prilagojena znanju, prostemu času in osebnosti vlagatelja. Če na primer nimate potrpljenja, za vas niso primerne dolgoročne strategije, pri katerih je treba na rezultate čakati tudi po več let.

Na trgu je na voljo ogromno naložbenih strategij, ki marsikaterega vlagatelja odvrnejo od samega vlaganja, zato pogosto izberejo tisto, ki je najbolj enostavna, čeprav ne dosega njegovih zahtev po finančnih ciljih. V splošnem lahko delimo strategije na aktivne in pasivne.

V nadaljevanju bomo predstavili nekaj naložbenih strategij, ki se lahko uporabijo za doseganje zastavljenih finančnih ciljev. Osredotočili se bomo samo na tiste, ki temeljijo na določenih ciljih, ki jih zasleduje vlagatelj. Samo opredelitev za aktivno strategijo in pasivno strategijo ne zadostuje.

Ker za pravilno izbiro naložbenih strategij potrebujete več kot le osnovno finančno znanje in izkušnje, priporočamo, da se pred začetkom investiranja posvetujete z zaupanja vrednim strokovnim upravljavcem osebnega premoženja, ki vam bo pomagal izbrati optimalne rešitve glede na zastavljeni cilj.

1. Naložbene strategije

Strategije delimo na podlagi naložbenih ciljev, ki si jih postavijo investitorji.

• Delniške strategije

Dolgoročno omogočajo večje donose, vendar ob večjem nihanju portfelja, zato so primerne za bolj agresivne vlagatelje, ki so v začetni fazi investiranja.

Delniške strategije lahko v grobem razdelimo na:

• Strategije rasti – gre za strategije, ki stremijo k dolgoročno nadpovprečnim donosom ob višji stopnji tveganja. Njihov glavni namen je preseganje donosov primerjalnih indeksov.
• Indeksne strategije – gre za pasivne strategije, ki stremijo k temu, da je doba držanja naložb dolgoročnejša (imenovana tudi »kupi in drži«) in pogosto neaktivna ter z naložbami sledi določenim borznim indeksom.
• Strategije aktivnega upravljanja portfelja – gre za strategije, ki stremijo k nenehnemu iskanju ugodnih naložbenih priložnosti glede na tržne razmere z namenom doseganja nadpovprečnih donosov. Tudi strukture naložb se pogosteje prilagajajo aktualnim razmeram in tako omogočajo omejitev večjih padcev portfelja.
• Nakup naložbe.

Do zdaj smo opredelili vse elemente naložbenega načrta. Zdaj je čas za vstop v »igro«, čas je za vstop na svetovne borzne trge.

Srečno!