Naprej na vsebino

Komu zaupati, če NIJZ ne moremo?

Vršilec dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen je o zadnjih ukrepih vlade spregovoril v intervjuju za Mladino in dejal: »Stvari se dobro odvijajo. Večina ljudi je že prejšnje ukrepe vzorno spoštovala. In zdaj so zaradi nekaj posameznikov, ki se jim to ni zdelo pomembno, ukrepi še bolj zaostreni za vse. S strokovnega vidika take poteze ne morem zagovarjati.« S tem je ciljal na je zadnjo omejitev gibanja na občine za državljane, pa tudi na razkuževanje večstanovanjskih stavb.

Ta izjava je na Twitterju izzvala budne odzive:

To sicer niso prvi »pametni« nasveti s strani NIJZ

Nekdanja direktorica NIJZ Nine Pirnat je v času od dne 24.2.2020 do 8.3.2020 s svojimi izjavami po mnenju mnogih, tudi stroke, ogrožala zdravje in varnost vseh prebivalcev v Sloveniji in je zato poleg bivše Šarčeve vlade prav ona najbolj odgovorna za epidemijo virusa covid-19 v Sloveniji.

V času zimskih počitnic se je, kot vsa leta poprej, mnogo slovenskih družin odpravilo na smučanje v Italijo in v Avstrijo. V Italiji se je 24. februarja že vedelo, da bodo naši zahodni sosedje doživeli epidemijo virusa covid-19, čeprav si takrat še nihče ni mogel niti zamisliti, kako hudo v resnici bo. Takrat je direktorica NIJZ na tiskovni konferenci dejala: »Potniki, ki se vračajo iz tujine in dobijo bolezenske znake, naj po telefonu kontaktirajo zdravnika. Zaščitno vedenje pa ni potrebno, tudi maske ne.« Res se je o virusu takrat še bolj malo vedelo, se je pa že vedelo, da ima inkubacijsko dobo in da smo kužni še preden razvijemo bolezenske znake.

V zadnjih dneh februarja, ko so iz italijanske pokrajine Lombardije poročali o tisočih obolelih in je dnevno umiralo stotine italijanskih državljanov, je Pirnatova še vedno zagotavljala: »Ljudje, ki prihajajo z ogroženih območij in so zdravi, so lahko normalno vključeni v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije.« Sedaj seveda že vemo, da so bili med temi, ki po mnenju NIJZ niso potrebovali somoizolacije, tudi zdravstveni delavci, ki so bili »krivi« zgolj tega, da so upoštevali navodila NIJZ, je pa na tak način nastalo nekaj žarišč okužb, med drugim tudi v Metliki.

Tudi v začetku marca, ko je v Italiji vladalo že izredno stanje, in se je zdravstvena stroka oglašala in zahtevala ukrepe, je direktorica NIJZ mirila: »Mogoče je seveda, da je virus med nami, vendar tudi če je, so očitno znaki tako blagi, da ne povzroča težav.« Ko je bilo že jasno, da imamo tudi v Sloveniji prve potrjene primere okužb, so na NIJZ zagotavljali, da je za prenos bolezni potreben tesnejši stik z bolnikom in smo zato varni – seveda vsi tisti, ki v tesnejšem stiku nismo bili. Čeprav nismo mogli vedeti, kdo so tiste osebe, s katerim v tesnejšem stiku nismo smeli biti.

8. marca, ko je bilo v Sloveniji že 16 okuženih, smo prav radi verjeli gospe Pirnat, ko je dejala, da: »V Sloveniji še zdaleč nimamo epidemije koronavirusa in upamo, da jo bomo preprečili.« Istočasno se ni počelo prav nič, s čimer bi epidemijo lahko preprečili.

V trenutku, ko je oblast prevzela Janševa vlada, je bilo v Sloveniji že 141 okuženih s koronavirusom. Vlada je takoj začela sprejemati odloke za omejitev gibanja, zaprle so se šole, začasno se je ustavil javni potniški promet. Seveda ti ukrepi za nikogar niso prijetni, morda se komu zdijo celo pretirani, so pa tisti, ki, kot zaenkrat kaže, delujejo. Zgolj dejstvo, da v Sloveniji še ni stotine umrlih, in dejstvo, da smo še dovolj zdravi, da se imamo dovolj energije, da se jezimo na ukrepe, je dokaz, da ukrepi delujejo.

Novo vodstvo, nove zmede

Vršilec dolžnosti direktorja NIJZ Eržen je, kot smo že omenili, dejal, da novi zaostreni ukrepi niso bili potrebni in da vlada pri presojanju najnovejših ukrepov inštituta ni prosila za mnenje. Določilo o razkuževanju hodnikov in stopnišč v večstanovanjskih stavbah se mu denimo ne zdi primerno, saj bo izjemno težko izvedljivo. Veliko bolj primerno, je dejal, se mu zdi ljudi opozoriti, naj se površin, ki jih pogosto prijemajo drugi ljudje, čim manj dotikajo z golimi rokami in si pogosto umivajo roke.

Vsi te dni ugotavljamo, da se verjetno že vse življenje dotikamo več predmetov, kot je nujno potrebno. Da verjetno, vsaj na blagajnah v trgovinah, preveč rinemo en v drugega. Pa vendar – v visokih stavbah živijo tudi starejši, ki se po stopnicah ne morejo povzpeti, brez da bi se oprijeli ograje. In obrisati, razkužiti ograjo, menda tudi ni tako zahtevno, da bi bilo treba s tega narediti cel cirkus? Poleg tega pa ljudje verjetno več res ne vedo, kaj je res in kaj ni, česa naj se držijo in česa ne, naj nosijo maske ali naj mask ne nosijo, naj se držijo ukrepov ali je vse skupaj pretiravanje in dejstvo, da NIJZ šiti takšne izjave, vse prej kot pripomore k odgovornemu in varnemu ravnanju posameznikov, ki tako ali tako iščejo izgovore in proste dni uporabljajo za razmislek o teorijah zarote. Še manj pa take izjave pripomorejo zdravstvenemu osebju in vsem tistim, ki se dnevno izpostavljajo okužbam, da skrbijo za tistih 15 odstotkov obolelih, ki so hospitalizirani (802 potrjeni okužbi, 119 hospitaliziranih). Odstotek smrtnih primerov je v Sloveniji trenutno res »le« 1,8 odstoten, a ko bo med temi nekdo, ki ga imate radi … se vam bo svet spremenil za 100 odstotkov, mar ne? In mar ni bolje, da izvedemo kak ukrep preveč, kot premalo, če s tem lahko rešimo vsaj eno življenje?

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice